30 let Galerije Miklova hiša

0
150

Likovna kultura v Ribnici, v najbolj žlahtnemu pomenu te besede, je začela posebej brsteti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ustvarjalci te umetnosti naposled dobili svoj razstavni kotiček, pritličen prostor v ribniškem gradu, Petkovo galerijo, poimenovano po rojaku, fotografu Jožetu Petku. Tam so svoje stvaritve v okviru Ribniškega muzeja na ogled postavljali vse do leta 1988, ko je ob izdatni podpori politične, gospodarske, umetniške in intelektualne srenje kraja vrata odprla Galerija Miklova hiša, v katero so skoraj v celoti prenesli Galerijski program. Takrat zasilno urejen prostor je svojo današnjo podobo dobil leta 1991. Ljubljanske umetniške duše, ki se od takrat, praviloma enkrat mesečno v drugi polovici tedna, zgrnejo onstran Turjaka, v središče dežele suhe robe, so ta prostor razglasile za mali Cankarjev dom. Pa ne toliko zaradi prestižnim imen slovenskega slikarstva in kiparstva, ki so razstavljali, bolj jih je k tej ugotovitvi pritegnil izpričan čut za visoko kulturo, ki jo tod gojijo že tri desetletja. Potemtakem je Ribnica ožje predmestje in ne periferija Ljubljane, je ob nekem obisku galerije navdušeno dejal prof. Tadej Brate.

Temu so pritrdili tudi številni povabljeni ob osrednjem dogodku, praznovanju 30-letnice Galerije Miklova hiša, s priložnostno dokumentarno razstavo. »Na ogled je izpostavljenih pet dejavnosti galerije s poudarkom na 270-ih razstavah v tem obdobju, in sicer iz slikarstva, kiparstva, grafike, fotografije, risb, arhitekture in oblikovanja,« obiskovalce na ogled vabi Ana Pucelj, vodja Galerije.

Galerija je postavljena v duhu nekega časa, ob pomoči ljudi, ki so dojemali in čutili poslanstvo kulture, in sicer Janez Debeljak, Viktor Pogorelec, France Ilc, Lojze Marolt, Stanislav Škrabec in France Lapajne. Danes temu ni več tako, je poudaril Stane Klun, ki je Galerijo vodil od njenega začetka do leta 2016.

(mgć)