Zavedali smo se, da datum koncerta ni bil najprimernejši za poslušalce, a je bil edini možni termin za kaluški zbor, ki je v Kočevju zaključeval skoraj tritedensko turnejo po Evropi (Nemčija, Švica, Francija, Avstrija).

Ker se je na pot odpravil z ne najboljšim avtobusom, smo bili ves čas turneje malo zaskrbljeni, ali bo vozilo vzdržalo več tisoč km dolgo pot. Skrb ni bila zaman. Tri dni pred predvidenim prihodom v Slovenijo je avtobus obstal v bližini Marseilla v Franciji z uničenim motorjem! Francoski mehaniki so uspeli avtobus usposobiti za nadaljevanje poti do 1400 km oddaljenega Kočevja šele v petek 28. oktobra ob sedmih zvečer, to je 24 ur pred našim skupnim koncertom! Počasna vožnja in dodatni manjši zapleti na poti so naše goste v Šeškov dom pripeljali 10 minut pred pričetkom koncerta.


Kaluški komorni zbor iz Rusije

Časa za dogovore, kako bomo izpeljali koncert, enostavno ni bilo. Počakali smo, da so se pevci preoblekli in s 15-minutno zamudo odšli na oder. Kljub temu smo bili veseli ponovnega srečanja in srečnega razpleta z njihovim potovanjem. Verjeli smo, da nam bo skupaj uspelo pripraviti nepozaben večer slovanske glasbe. Ruske besede je v slovenščino prevajal naš prijatelj pianist Erik Šuler, ki je študiral klavir na konservatoriju v Moskvi. V vlogo se je krasno vživel in poskrbel tudi za zabavo, ko je denimo v ruščino prevajal pozdravni govor župana Občine Kočevje dr. Vladimirja Prebiliča.  

Koncert smo pričeli kantatki z evropsko in slovensko sakralno glasbo in nato na oder povabili težko pričakovane goste. Komorni zbor Kaluga je bil ustanovljen leta 1991, torej je star toliko, kot naša samostojna država in dve leti manj kot Vokalna skupina Cantate Domino. Vodita ga zborovodkinja Irina Makeeva in predsednik društva Valerij Slavinskij. Z nami so najprej zapeli slovensko pesem Pa se sliš', ki smo jo skupaj izvedli tudi na koncertu v kaluški filharmoniji.


Vokalna skupina Camerata iz Balabanovega v Rusiji

Zanimivo, kako pesem poveže duše. Ko je mednarodno priznani zbor v prvem delu izvajal pesmi ruske pravoslavne liturgije, so poslušalci z vsemi čuti in v popolni tišini prisluhnili glasbi, ki se izvaja po prekrasnih pravoslavnih cerkvah. Le te so lahko občudovali na odrskem platnu preko računalniške projekcije. V pravoslavnih pesmih velikokrat prepevajo solisti ob spremljavi zbora. Tako nas je najprej navdušil s širino in globino svojega prekrasnega glasu basist, nato pa še dve sopranistki.

Po prvem delu smo pričakovali plesno folklorno zasedbo, a je namesto nje nastopila vokalna skupina Camerata iz kraja Balabanovo. Sedemčlanska mešana zasedba je temperamentno izvajala priredbe ruskih ljudskih pesmi in nekatere popestrila s harmoniko. Navdušila sta nas tudi mlada instrumentalista, ki sta virtuozno zaigrala na klarinet, bas saksofon in prečno flavto.


Vokalna skupina Cantate Domino

Drugi del koncerta je bil v znamenju slovanske ljudske glasbe. Pevci Vokalne skupine  Cantate Domino smo se s pesmijo sprehodili od južne Slovenije preko Hrvaške in Bosne do Makedonije, s Kalinko pa pristali v Rusiji in nato oder spet prepustili gostom. Z njimi je v prvi skladbi, ruski narodni pesmi Nočenka, kot solistka zapela Helena Štefanič. Note je dobila po elektronski pošti, časa za skupno vajo pa ni bilo, tako da je pesem premierno izzvenela kar na odru. In to zelo uspešno, sodeč po odzivu publike. Poslušalce, ki so povsem napolnili dvorano Šeškovega doma, so gosti popeljali z ljudsko pesmijo po ruskih stepah tja do Ukrajine in Gruzije. Ob koncu dve in pol urnega koncerta je navdušena dvorana goste nagradila z dolgim aplavzom. Ti so za dodatek zapeli še znano Gospodu pomiluj in zaključili s svojo verzijo Kalinke.

Da, bil je lep in glasbeno barvit večer, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu. Po skupni večerji in druženju je ruska pesem ob harmoniki zvenela še pozno v noč iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Jurček, kjer so naši gosti prespali. Ko smo kantatki zapeli Avsenikovo Veseli muzikant, se je ruski harmonikar hitro znašel v naših melodijah in nas spremljal.


Babuške

Naslednji dan so se ruski gosti spočiti sprehodili po centru mesta in v farni cerkvi za slovo zapeli še dve pravoslavni pesmi, ki sta v akustičnem prostoru prisotnim od ugodja naježili kožo. Slovo je bilo glasno in veselo, polno obojestranskega zadovoljstva, seveda začinjeno s pesmijo. A morda se še kdaj srečamo?! Vokalni skupini Camerata smo bili gostitelji všeč, dogovorili smo se za izmenjavo notnega gradiva in stekel je pogovor o sodelovanju. Se nam obeta še ena ruska turneja?