Prometna nesreča – kako do odškodnine za poškodbe pri prometni nesreči

0
830
odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči
odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči

Prometna nesreča – kako do odškodnine

 

Prometna nesreča je eden od dogodkov, ki si ga prav gotovo nihče od nas ne želi doživeti, toda vsi vemo, da nesreča prav nikoli ne počiva in da nas tudi nezgoda v prometu lahko kaj hitro doleti. Več lahko preberete na odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči  .

Na cesti se nam lahko zgodi marsikaj, toda ni že vsak nesrečni slučaj na cesti prometna nezgoda; Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je prometna nesreča, nesreča v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Seveda mora do nezgode priti na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, da lahko govorimo o prometni nezgodi – npr. nezgode z motornimi vozili na dvorišču, niso prometne nezgode!

Zakon deli prometne nesreče na štiri kategorije:

– prometna nesreča I. Kategorije: prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;

– prometna nesreča II. Kategorije: prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;

– prometna nesreča III. kategorije: prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;

– prometna nesreča IV. Kategorije: prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.

Z izjemo prometnih nesreč I. kategorije, morajo udeleženci v primeru prometne nesreče, čim prej obvestiti policijo oziroma center za obveščanje ali pa koga drugega, ki lahko obvesti policijo. Tudi sicer je policijska obravnava dobrodošla, saj nam olajša pot do odškodnine, ker odpravi morebitne dvome zavarovalnic o resničnoti dogodka.

V primeru nesreče s pobegom povzročitelja, je nujno, da se o nesreči čimprej obvesti policijo in da se, če je le mogoče, tudi zavaruje kraj dogodka oziroma ohranijo sledovi nesreče ali pa priskrbijo imena in kontaktni podatki morebitnih prič dogodka. V praksi se namreč vse prerado zgodi, da se o takšnih dogodkih policije ne obvesti pravočasno oziroma šele takrat, ko o dogodku ne obstajajo (več) nobeni dokazi, kar lahko zelo oteži morebitno pot do odškodnine.

V kolikor se policije ne obvesti (npr. v primerih prometnih nesreč z zgolj materialno škodo), si soudeleženci običajno sami izmenjajo kontaktne informacije, si posredujejo podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ali pa izpolnejo Evropsko poročilo o prometni nesreči. Seveda v primeru nepoštenega udeleženca vedno tvegamo poznejšo odklanjanje odgovornosti, saj zgolj podatki in Evropsko poročilo (priznanje odgovornosti na slednjem sploh ni pravno zavezujoče!), ne predstavljajo nobenega jamstva za kasnejšo odškodnino. Zato je priporočljivo, da se stanje neposredno po nesreči čim bolj temeljito evidentira (npr. posname s telefonsko kamero), izjavo odgovornosti povzročitelja pa tudi posname na telefon ali kakšen drug nosilec podatkov.

V prometni nesreči lahko utrpite materialno oziroma premoženjsko škodo (poškodbe na vozilu), kakor tudi nematerialno (npr. telesne poškodbe). Praviloma velja, da povzročiteljeva zavarovalnica povrne nastalo škodo vsem udeležencem prometne nesreče, ki za njen nastanek niso krivi. To so vse osebe udeležene v prometni nesreči, ki niso odgovorne oziroma soodgovorne za nastanek prometne nesreče (voznik vozila, ki k nastanku prometne nesreče ni prispeval s svojo krivdo, vsi njegovi sopotniki ter sopotniki v povzročiteljevem vozilu). Odškodnina se črpa iz police za obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO). V primerih, da do zavarovalniškega kritja iz tega ali onega razloga ne pride oziroma da zavarovalnica odklanja izplačilo odškodnine, se lahko odškodnino uveljavlja tudi s tožbo v sodnem postopku.

V primeru udeleženih pešcev ali kolesarjev, se o odgovornosti za povzročitev prometne nesreče praviloma odloča enako kot pri nesrečah, kjer so udeležena le motorna vozila, s to pomembno razliko, da v kolikor prometno nesrečo izzove oziroma povzroči pešec (npr. z nepravilnim prečkanjem ceste), bo še vedno upravičen do deleža odškodnine, kot t.i. šibkejši udeleženec v nesreči.

Oškodnina za telesne poškodbe pri prometni nesreči lahko uveljavlja tudi sam povzročitelj prometne nesreče, v kolikor je vozilo, s katerim je povzročil nesrečo, imelo poleg obveznega zavarovanja AO, tudi veljavno sklenjeno zavarovanje za voznika ali t.i. AO plus. Slednje sicer ne krije nekaterih oblik lahkih telesnih poškodb (npr. nihajne poškodbe) ter odškodnine za pretrpljeni strah.

Seveda se upravičenost do odškodnine ter njena višina določata glede na okoliščine posameznega primera. Vsekakor je priporočljivo, da se v postopku uveljavljanja odškodnine, v kolikor ste utrpeli škodo v prometni nesreči, obrnete po pomoč k strokovnjaku in si s tem zagotovite najvišjo možno odškodnino.