Na oder ribniškega gradu danes prihaja Orkester ruskih ljudskih inštrumentov Nekrasov iz Rusije

0

Deseto leto se v ribniškem gradu odvijajo poletne prireditve z imenom Grajski večeri, na katerih v večini nastopajo eminentne skupine in solisti.

V juliju smo gostili klapo Mali grad, ki letos praznuje 15 letnico. Toliko časa so na glasbenem nebu tudi Moonlighting orchestra, ki v Ribnico prihajajo naslednji petek, potem Alenko Godec, ki letos praznuje že trideseto obletnico svoje bogate glasbene kariere, v 45 letu je Orkester mandolina iz Ljubljane, ki bo letos zaključil z Grajskimi večeri.

Še eno obletnico praznujemo z današnjim nastopom. Naš partner, nacionalni projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, namreč letos obeležuje 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja. Obseg in uspešnost projekta najbolje prikazuje statistika: več kot 2.500 koncertov, prek 10.000 vrhunskih glasbenikov, več kot milijon in pol obiskovalcev.

Začetki projekta segajo v leto 1988, ko je bilo ustanovljeno Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki je z organizacijo koncertnih in drugih kulturnih dogodkov začelo oživljati utrip v historičnem osrčju Ljubljane. Ta v zametkih povsem civilna pobuda je vzniknila v krogu kulturno ozaveščenih meščanov, med katerimi omenimo arhitekta Jureta Lenarda, režiserja Gregorja Tozona, prav posebej pa pianista prof. Primoža Lorenza, ki je bil do svoje smrti leta 2007 tudi predsednik društva. Prizorišča koncertov so postali mestni trgi z vodnjaki, atriji, sakralni objekti in drugi privlačni zgodovinski deli mesta. Primož Lorenz je kot »oče« in gonilna sila oživitve Stare Ljubljane soustvaril številne koncertne prireditve na prizoriščih spomenikov kulturne dediščine in zasnoval festivala Poletje v Stari Ljubljani in Noči v Stari Ljubljani. Iz široke odmevnosti teh prizadevanj je bila leta 1994 ustanovljena Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije (ime je predlagal umetnostni zgodovinar dr. Nace Šumi). Njeni ustanovni člani so bili dr. France Bernik, tedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Milan Kučan, tedanji predsednik države, dr. Alojzij Šuštar, tedanji slovenski metropolit, in seveda prof. Primož Lorenz.

Projekt Imago Sloveniae je edinstven po svojem pristopu h kulturno-umetniškemu potencialu kot izhodišču za urbano in ruralno (fizično) prenovo in gospodarski razvoj. Z vrhunsko glasbeno umetnostjo, umeščeno na prizorišča arhitekturne dediščine, je projekt oplemenitil kulturno ponudbo po državi in pripomogel k turističnemu razvoju slovenskih krajev in regij, pa tudi k oblikovanju njihove kulturne identitete.

Ustanova Imago Sloveniae danes povezuje dvajset slovenskih krajev in prek petindvajset kulturnih prizorišč, na katerih se vsako leto zvrstijo številni koncerti izbranih slovenskih in tujih izvajalcev orkestralne, vokalne in komorne klasične glasbe, pa tudi zvrsti, kot sta džez in etno. Pod uveljavljeno blagovno znamko Imago Sloveniae se izvede več kot 100 kulturnih dogodkov letno. Festivali in koncertni cikli, ki predstavljajo pestre sporede in odlične izvajalce, so osvojili številne poslušalce in si pridobili zvesto občinstvo. Medsebojno povezovanje in skupno oblikovanje kakovostne, programsko bogate koncertne ponudbe ter najširša dostopnost vrhunske glasbene umetnosti pa ostajajo poglavitne zaveze tudi za prihodnost.

V Ribnici bo na grajskem odru danes ob 20. uri nastopil Orkester ruskih ljudskih inštrumentov Nekrasov iz Rusije.

Akademski orkester ruskih ljudskih inštrumentov Nekrasov, ki deluje pod okriljem Ruske radiotelevizije in velja za nacionalno dragocenost, je bil ustanovljen decembra leta 1945. Vodili so ga izvrstni ruski dirigenti, med drugim Vladimir Fedosejev in Nikolaj Nekrasov, po katerem se je orkester tudi poimenoval. Od leta 2012 je stalni dirigent orkestra Andrej Šljačkov. Umetniški vodja (od leta 2015) je Aleksander Maškovič.

Orkester izvaja glasbo različnih slogov, obdobij in zvrsti. Njegov repertoar obsega rusko ljudsko glasbo, glasbo sodobnih ruskih skladateljev, ruska in tuja klasična dela, pa tudi moderne skladbe. Veliko del, ki jih je orkester posnel, je uvrščenih v Zlato zbirko Ruske radiotelevizije. Z orkestrom nastopajo najboljši izvajalci na različnih glasbilih, pa tudi ugledni operni solisti in inventivni mladi glasbeniki.

Posebno mesto v dejavnosti orkestra imajo koncertni nastopi v dvoranah Moskovskega filharmoničnega združenja, sodelovanja na glasbenih festivalih ter turneje po Rusiji in v tujini. Nastope orkestra spremlja navdušenje milijonov poslušalcev, doma in po svetu.

Orkester Nekrasov se ponaša z jasnim in obenem individualnim slogom igre. Toplina in melodičnost godal, bogata izraznost solističnih inštrumentov in izvajalska iskrenost, prepletena z do popolnosti izbrušeno virtuoznostjo, se zlivajo v neponovljivo esenco, ki je zvočna vizitka orkestra.

Maestro Andrej Šljačkov se je izobraževal na Gnesinovi glasbeni akademiji v Moskvi. Leta 1995 je tam končal študij dirigiranja (v razredu samega Nikolaja Nekrasova), balalajke in glasbenega aranžerstva. Z Orkestrom ljudskih instrumentov Ruske radiotelevizije je začel sodelovati leta 1994 kot instrumentalist, obenem pa se je izpopolnjeval v dirigiranju kot asistent dirigenta. Za omenjeni orkester je pripravil več kot 200 glasbenih aranžmajev. Šljačkov velja za imenitnega mladega dirigenta, saj ga odlikujejo muzikalna intuicija, okus in gibkost vodenja. Sodeloval je že s tako slavnimi umetniki, kot so tenorist Vladislav Pjavko, čelistka Ana Litvinenko ter koreograf in plesalec Boris Akimov, prav tako pa s številnimi solisti Bolšoj teatra in Opere Helikon v Moskvi. Je dobitnik posebne nagrade Sklada Irine Arhipove.

Rusko-slovenska violinistka Nadežda Tokareva se odlikuje z interpretacijami, prežetimi z individualnim zvokom, širino in plemenitostjo. Študirala je na Državnem konservatoriju Čajkovskega v Moskvi v razredu prof. Edvarda Grača. Že v času študija je dosegla številne tekmovalske uspehe (izpostavimo posebni nagradi na znamenitem tekmovanju Čajkovskega v Moskvi in na tekmovanju Marguerite Long – Jacques Thibaud v Parizu). Od leta 1999 do 2012 je delovala kot solo violinistka Moskovske filharmonije. Sodelovala je z vsemi simfoničnimi orkestri prestolnice in številnimi drugimi ruskimi orkestri. Gostovala je v več kot tridesetih državah po vsem svetu. Pedagoško je dvanajst let delovala na moskovskem Konservatoriju Čajkovskega (kot izredna profesorica). V sezoni 2011/2012 je postala koncertna mojstrica v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, ob tem pa nadaljevala solistično in snemalno kariero. Posnela je ves violinski opus I. Petrića, skladbe N. Firšta, J. Matičiča, L. Lebiča, M. Paša, J. Goloba ter številnih ruskih, sovjetskih in drugih avtorjev. Nastopa tudi v komornih sestavih. Nadežda Tokareva igra na violino Nicoloja Gagliana iz leta 1765.

Dirigent: Andrej Šljačkov

Solistka: Nadežda Tokareva, violina

Marko Modrej