Vetrolom v gozdovih

0
821
Foto: M.Perušek

Globalnim klimatskim spremembam sledijo pogostejše naravne ujme, katerih vzrok je predvsem poraba fosilnih goriv in strmo povečevanje deleža CO2 v ozračju. Za žledolomom iz leta 2015 se je v letu 2017 najprej pojavila pozeba v aprilu, kar je onemogočilo plodenje večine drevesnih in nekaterih grmovnih vrst, potem je bilo vroče in sušno poletje, kar se bo na drevju poznalo v letošnjem letu; med 11. in 13. decembrom pa je orkanski veter podiral drevje v Sloveniji, v Južni Avstriji, v Gorskem kotarju in v zahodni Bosni.

Na Kočevskem poškodovanega skoraj polovica vsega podrtega drevja v Sloveniji

V Sloveniji je po zadnjih ocenah poškodovanega drevja več kot 2 milijona kubičnih metrov. Veter je lomil in ruval drevje na Kočevskem, Postojnskem, Koroškem, na manjših območjih na Gorenjskem in tudi drugod po Sloveniji. Najhujše poškodbe so na kočevskem gozdno gospodarskem območju, ki obsega območje med Turjakom in Kolpo, polovica poškodovanega drevja pa je v okolici mesta Kočevje. Do 17. januarja ocenjena količina poškodovanega drevja na celotnem območju znaša skoraj 800.000 m3, predvsem iglavcev. V nižjih legah je več poškodovane smreke, v višjih legah tudi jelke. Tako obsežne poškodovanosti gozdov na Kočevskem do sedaj še nismo imeli.

Najmočneje poškodovani so smrekovi sestoji za Cvišlerji – na Rdeči zemlji, ki so na več sto hektarih povsem porušeni. Velika zaplata podrtega drevja je tudi na južnem vznožju kočevske Male gore, nad Željnami ob Roški cesti pa prav tako ležijo večje in manjše zaplate smrek. Ravno tako je močno poškodovan predel za Klinjo vasjo, ki sega vse do Poloma ter od Gorenja do Jasnice. Smreka je poškodovana tudi v predelu med Gotenico, Kočevsko Reko in Novimi Lazi. Na prisojni strani vznožja in na platoju Stojne so večje in manjše skupine podrtih jelk in posameznih smrek. Listavci v skupni količini podrtega drevja predstavljajo le nekaj odstotkov. Vzhodni del občine od Poljanske doline do Roga je odnesel skoraj brez poškodb.

Priprava ocene poškodovanosti in sanacijskega načrta

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je bil dolžan do 17. januarja pripraviti podrobnejšo oceno poškodovanosti po posameznih odsekih oziroma oddelkih. Podatki so bili preneseni v sistem Ajda. V roku dveh mesecev po nastanku škode, torej do 12. februarja pa mora ZGS izdelati sanacijski načrt, ki bo poleg podatkov o poškodovanosti vseboval tudi predvidena dela za obnovo poškodovanega gozda.

Nujna čim hitrejša sanacija poškodovanega drevja s poudarkom na varnosti pri izvajanju del

Takoj po vetrolomu se je začelo čistiti javne, kmalu za tem pa tudi gozdne ceste. Šele dostop do gozdov je omogočil boljšo oceno obsega poškodb. Za izvajanje sanacije v državnih gozdovih je SiDG na podlagi že izdanih odločb ZGS izbral izvajalce del, ki so ali bodo kmalu začeli z izvedbo del. Zasebne lastnike gozdov pozivamo, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in se o sanaciji posvetujejo z revirnimi gozdarji na ZGS. Priporočamo, da na sanaciji delajo predvsem za to usposobljeni ter opremljeni gozdarji in lastniki. V poškodovanem drevju je ogromno napetosti, ki ob sprostitvi lahko nevarno poškodujejo izvajalce sanacije. Varnost pri ogledu gozda in sanaciji poškodovanega drevja je zato na prvem mestu. Priporočljiva je sanacija s strojno sečnjo predvsem v predelih z večjo poškodovanostjo in s prepletenim podrtim drevjem, saj je hitrejša in predvsem varnejša. Pri sečnji bo ogromno sečnih ostankov, predvsem vrhači in veje iglavcev žal nudijo idealne pogoje za naselitev podlubnikov. Nevarnost prenamnožitve podlubnikov lahko rešimo z izvozom in mletjem sečnih ostankov. Pridobljeni sekanci so uporabni v energetske namene, sanirane površine pa so takoj pripravljene za obnovo z mladim gozdnim drevjem.

Rok za sanacijo do sredine maja

Posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena najkasneje do sredine maja letošnjega leta, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve lubadarjev na poškodovanem drevju. Nekoliko kasneje (do sredine leta) je lahko zaključena sanacija jelk v višjih legah nad okoli 800 m nadmorske višine, saj se lahko namnožijo tudi jelovi lubadarji, s katerimi smo v preteklosti že imeli težave.

Vetrolom je še povečal nevarnost napada podlubnikov

V lanskem letu smo na kočevskem območju napisali za 200.000 m3 sanitarnih C odločb po vzroku insekti (lubadar). Jesenski napad lubadarjev se izraziteje pokaže sredi zime (rjavenje krošenj). Sečnjo dreves napadenih s podlubniki je po predpisih potrebno zaključiti do 19. marca, da se izognemo ponovni namnožitvi lubadarjev. Vetrolom je in bo za sabo pustil veliko sečnih ostankov in posameznih podrtic. Pri sanaciji iglavcev je obvezen gozdni red – veje in vrhače v kupe s pokritimi debelejšimi konci vej, ali pa le to zmeljemo. Razmere za razvoj podlubnikov so po tem vetrolomu izredno ugodne, zato moramo v gozdovih narediti čim več preventivnih in sanitarnih del, da preprečimo še večje širjenje lubadarja. Ključna je pravočasna in kvalitetna izvedba sanacije lubadark in vetroloma.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje

mag. Mirko Perušek