Zaskrbljujoče stanje v ZD Kočevje: Odpovedi, odpuščanja in nepravilnosti

0

O situaciji Zdravstvenega doma Kočevje je bilo v zadnjem letu prelitega veliko črnila. Andreja Rako je po dvajsetih letih vodenja Zdravstvenega doma Kočevje na poletnih volitvah 2016 na račun zgolj enega volilnega glasu svoje pristojnosti prepustila novo izvoljeni direktorici Poloni Vidič Hudobivnik. V začetku leta 2017 je javnost pretresla novica o odhodu Milene Vidmar Romić, ki je že takrat skupaj z Nives Prelesnik opozarjala na nepravilnosti ter slabe odnose v kolektivu. Ko smo že mislili, da se je prah polegel, je svoj odhod naznanila tudi Prelesnikova. Januarja letos je ponovno prišlo do sprememb, saj je odpoved delovnega razmerja prejela vodja finančne službe Teja Haber, sama pa je odpoved podala nekdanja glavna medicinska sestra Mateja Časar. Z mesta predsednika sveta zavoda je odstopil celo Roman Hrovat. Ker notranja nesoglasja vplivajo tudi na obravnavo pacientov, smo se odločili, da raziščemo, kaj se v zavodu dejansko dogaja. V ta namen smo opravili nekaj razgovorov z zaposlenimi ter nekdanjimi zaposlenimi, prav tako pa smo govorili z direktorico in njenim pomočnikom Primožem Velikonjo.

Foto: Dragana Stanković

Direktorica: »Vedno bomo delali znotraj zakonskih okvirjev.«

Na vprašanja svetnikov o trenutni situaciji je direktorica odgovarjala že na 32. redni seji Občinskega sveta v decembru. »Moje stališče, ki ga zagovarjam in ga bom še naprej je, da želim, da imamo v zdravstvu dobro stroko, da dobro poskrbimo za naše paciente. Definitivno bomo vedno delali v zakonskih okvirjih,« je med drugim dejala.

Ko smo jo vprašali, kako komentira odhode zdravnic Vidmar in Prelesnik, je Vidič Hudobivnikova odgovorila, da ima vsak zdravnik pravico, da se odloči glede menjave delovnega mesta, naloga vodstva pa je, da situacijo opazuje, ugotovi, zakaj se odhodi dogajajo ter skuša zadevo rešiti na način, da pacienti tega ne občutijo. »V kolikor pa se odhodi vseeno zgodijo, je naloga vodstva, da poskrbi za ustrezno zdravstveno oskrbo. Jaz sem zelo zadovoljna, da smo v kratkem času uspeli pridobiti novo zdravnico, ki je nadomestila dr. Vidmarjevo. V aprilu prihaja še ena zdravnica, to je Mateja Pišler, ki bo zasedla mesto prostega programa. Po dolgih letih nam je namreč uspelo pridobiti kar dva nova tima: Eno splošno ambulanto ter zobozdravstveno ambulanto, kjer smo zaposlili dr. Jakovca, ki je bil tudi naš štipendist. Končno nam je namreč uspelo pridobiti vir financiranja in prepričati zavarovalnico, da smo v stiski, da potrebujemo zobozdravnika. Tako so nam dodelili 0,3 programa za otroke in 0,7 programa za odrasle,« je povedala.

Odrasle paciente Nives Prelesnik je lansko leto razburil poziv zavoda, naj se opredelijo k drugemu zdravniku. Na ta način naj bi ambulanto razbremenili, saj je bila sicer namenjena otrokom. S tem se Prelesnikova ni strinjala: »Direktorici sem takrat rekla, naj raje najprej poišče zdravnika, h kateremu se bodo odrasli pacienti lahko opredelili, namesto da jih spravlja v stisko in takšne ukrepe izvaja praktično čez noč.« Z njenim odhodom so brez osebnega zdravnika ostali tako otroci kot približno 800 odraslih.

»Predšolske otroke od letnika 2011 bo opredelila dr. Jusičeva, za vse ostale pa smo uredili nadomeščanje. Lahko pridejo k meni ali k dr. Bakovičevi, zaposlili pa smo še eno zdravnico, to je dr. Ana Levstek Rajh, ki je k nam prišla z željo po specializaciji pediatrije. Kljub temu, da nimamo vira financiranja, smo ji to priložnost omogočili, ker mislimo, da je domačinom potrebno odpreti vrata, ko nanje potrkajo. Odrasli pacienti pa imajo možnost, da se opredelijo drugam. Prostor ima trenutno dr. Stušek, tudi jaz še opredeljujem,« je v zvezi s tem dejala direktorica.

Specifika dela na periferiji

ZD Kočevje se sicer že dlje časa srečuje s kadrovsko problematiko, saj že več let nimamo okulista, potrebovali pa bi tudi stalnega ginekologa. Vzroki za to po besedah direktorice tičijo v nepravičnem sistemu podeljevanja specializacij: »Do sedaj smo spadali v ljubljansko regijo. To pomeni, da če je nekdo želel postati ginekolog v Kočevju, je moral ta človek za specializacijo tekmovati z vsemi iz ljubljanske regije, ki so želeli delati na ginekološki kliniki. Logično je, da se na takšne specializacije prijavljajo najboljši študentje in konkurenca je huda. Pred nekaj leti je tu delala zdravnica dr. Jevtić, ki je bila kandidatka za ginekologinjo v Kočevju, a je po dveh neuspešnih razpisih tu ni dobila. Zato je svojo prijavo prenesla v Koper, ker tam ni takšnega rivalstva. Naj navedem še primer, ko je ortodontka koncesionarka pri nas delala do svojega 76. leta starosti. Ob upokojitvi je vrnila koncesijo iz zasebnega v javni sektor. Zaradi tega se je v ljubljanski regiji sprostilo mesto za specializacijo, na katerega se je prijavilo devet ljudi, med njimi tudi naša zdravnica, ki pa seveda ni mogla konkurirati s točkami. Od 100 točk le 20 odstotkov predstavlja razgovor, 80 odstotkov pa predstavljajo raziskave, strokovni članki, prostovoljstvo in ostalo, česar ob garanju na periferiji ter obravnavi 50 do 70 pacientov na dan enostavno nimaš časa narediti,« pravi Vidič Hudobivnikova, ki je v zvezi s to problematiko že pisala na ministrstvo in predsednici zdravniške zbornice, ki je obljubila, da bo od letos dalje za to področje bolje poskrbljeno. V letošnjem letu se namreč obetajo novi razpisi, ki se bodo nanašali konkretno na ZD Kočevje, kar pomeni, da bodo tisti, ki se bodo nanje prijavili, zavestno odločili za delo v Kočevju. »Biti družinski zdravnik v Ljubljani ali Kočevju vsekakor ni isto,« poudarja ter pojasnjuje: »Posebnost pri nas je, da sočasno opravljamo delo na urgenci ter v ambulanti. Tega v Ljubljani ni, saj imajo Splošno nujno medicinsko pomoč drugače organizirano. S tem, ko se nekdo zaposli v Kočevju, se mora torej zavedati, da bo opravljal delo na dveh deloviščih hkrati, poleg tega je tudi območje, ki ga pokrivamo, precej veliko. Ta problem žal ni le kočevski, temveč je prisoten povsod na periferiji.«

Občina Kočevje ima sicer v državnem zboru dva poslanca in župana, ki zna precej dobro lobirati, zato se sprašujemo, zakaj do sedaj še nihče izmed njih ni opozoril na to problematiko.

Sistematizacija delovnih mest, očitki in mobing

22. januarja letos je odpoved prejela vodja financ Teja Haber, razlog za to pa naj bil v racionalni rabi sredstev in gospodarnem ravnanju. V ZD Kočevje delujeta dva sindikata, predsednica prvega izmed njiju je Vladka Železnjak, ki je celo podpisala soglasje o novi sistemizaciji delovnih mest, predsednica drugega sindikata Alma Velikonja pa se je tega vzdržala. Sistemizacijo je na koncu moral odobriti župan, saj sicer drugače ne bi veljala. V času, ko se večina sindikalistov bori za pravice svojih članov in jih s stavkami podpira, se slednji v Kočevju z odpuščanjem zaposlenih očitno strinjajo. Pomemben podatek v zvezi z odpovedjo Teji Haber je tudi ta, da je le-ta že 12. decembra predsedniku Sveta zavoda in podžupanu Romanu Hrovatu podala pisno prijavo o mobingu, katerega naj bi izvajala direktorica ZD Kočevje. Ker občina kot ustanoviteljica zavoda do 21. decembra ni storila nič, je prijavo o mobingu poslala tudi na Delovni inšpektorat, ki se prav tako ni odzval hitro, zato jih je 15. januarja 2018 ponovno opomnila na prijavo. Nekaj dni kasneje, 22. januarja pa je prejela odpoved delovnega razmerja. Po neuradnih informacijah naj bi vodenje finančno računovodske službe prevzel zunanji računovodski servis iz Kranja.

Team building in nezakonito plačilo za storitve

Zaradi preteklih dogodkov v zvezi z odhodom Milene Vidmar Romić ter nezadovoljstvom zaposlenih je svet zavoda ZD Kočevje podal nalogo, da morajo oceniti organizacijsko klimo v samem zavodu. Zato so kot novost uvedli delavnice ali t.i. »team building« za zaposlene, ki so se odvijale junija 2017 v Osilnici, vodila jih je Metka Komar. Cena za dvodnevno delavnico je bila 150 evrov na zaposlenega, kar je bila ena ugodnejših ponudb, ki so jih po besedah direktorice prejeli. »Metka Komar je pred tem delala na Zdravniški zbornici in že vrsto let izvaja komunikacijske delavnice, vodenje zdravniških teamov in podobno, zato je bila najbolj logična izbira.« Komarjeva je svoje storitve v obliki svetovanj direktorici nudila tudi kasneje. Na vprašanje, kolikšna je cena za svetovalno uro, nam Vidič Hudobivnikova sprva ni želela odgovoriti. Le nekaj ur po pogovoru nas je poklicala in obvestila, da ji plačujejo 450 evrov za delovni dan. Cena vodenja team buildinga pa je znašala približno 12.300 evrov. Nenavadno je, da je sicer imela Metka Komar s.p. že več kot 4 mesece zablokiran račun. Kam je bil torej nakazan denar? Ob predloženemu dokazu, da je ZD na denar za njene storitve nakazal na račun podjetja njenega sina, sta direktorica in njen pomočnik ostala brez besed. Gre seveda za nezakonit način poslovanja, saj gre v tem primeru za izigravanje upnikov. Metka Komar je dva dni po našem predočenju dokazov poplačala vse dolgove in odblokirala svoj račun, je pa nenavadno predvsem dejstvo, da je imela v zadnjih 6-ih letih račun zablokiran kar 630 dni – skupno skoraj dve leti. »Vsekakor bom preverila, ta podatek mi je nov. Mislila sem, da je ga. Komar kot izvajalka zaposlena pri svojemu sinu, drugače o sodelovanju niti ne bi razmišljala. Tudi o tem, da ima blokiran račun, ne vem nič,« je ob predložitvi dokazov dejala Vidič Hudobivnikova.

Napeto ozračje

Zaradi napetega ozračja je o odhodu razmišljala tudi zdravnica Milena Šterbenc, a se zaenkrat za ta korak še ni odločila predvsem zaradi svojih pacientov in podpore, ki so ji jo izrazili občani z zbiranjem podpisov za peticijo proti njenemu odhodu. »Vsak dan opazujem stisko bolnikov, ki se bojijo, da bodo ostali brez svojega zdravnika. Menim, da je Občina Kočevje kot ustanoviteljica dolžna njihovo stisko prekiniti. Istočasno se pacientom zahvaljujem za zaupanje in upam, da bom lahko njihovo zaupanje upravičila z delom v ambulanti. Vsem skupaj pa svetujem, da se prepustimo prihajajoči pomladi, ki nam bo mogoče prinesla kaj lepega,« je sporočila.

Iz izjave, ki jo je za naš časopis podala nekdanja direktorica Andreja Rako je razvidno, da je stanje v zavodu resnično zaskrbljujoče: »Letos naj bi dopolnila 30 let dela v ZD Kočevje, kljub dolgoletnemu vodenju sem ves čas delala tudi v ambulanti in dežurstvu. Napeti odnosi v kolektivu še povečujejo že tako velik stres na delovnem mestu, zato sem o spremembi delovnega okolja razmišljala tudi sama, kajti trenutne razmere so res psihično in fizično izčrpavajoče. Odhod kolegic je povzročil veliko vrzel v našem zavodu, še bolj zaskrbljujoč in sporočilen pa je zame omalovažujoč odnos do odhodov s strani odgovornih.«

Zanimalo nas je tudi njeno mnenje v zvezi s sistemizacijo delovnega mesta v primeru finančne službe. »Kakšni so cilji ukinitve vodenja računovodstva v lastni hiši si težko predstavljam, veliko naporov smo vložili v vzpostavitev obstoječe organizacije, ker pa strokovnih kolegijev v prejšnji obliki nimamo več, ne razpolagam z nikakršno razlago. Prepričana sem, da upravičljivega finančnega učinka odločitev ne bo prinesla,« je še dodala.

Odstop predsednika sveta zavoda, reakcije s strani župana ni

Zgovoren je tudi podatek, da je s funkcije predsednika sveta zavoda odstopil Roman Hrovat, neuradno naj bi bil razlog ta, da ne želi biti del nepravilnosti, ki se v zavodu dogajajo. Župan dr. Vladimir Prebilič se je od situacije distanciral, v enem izmed komentarjev na družbenem omrežju Facebook pa je občanki na vprašanje o odhodih zdravnikov napisal celo, da naj bi ena izmed zdravnic, ki sta že odšli, to odločitev sprejela zaradi želje po novih kariernih izzivih. Objave ni več mogoče preveriti, saj je bila izbrisana.

Na situacijo v ZD Kočevje se je odzvala zunanja izvajalka medicine dela, prometa in športa mag. Tatjana Furlani, ki je župana seznanila o razmerah v zdravstvenem domu. Dejala je, da pri svojem delu zaznava stisko pacientov, ki je posledica odhoda dveh zdravnic ter opozorila na nezadovoljstvo, tudi s strani zdravnikov zasebnikov. Ali bo občina kot ustanovitelj zavoda ukrepala glede na posredovane informacije, bo jasno v prihodnjih mesecih.

Dva pola

Iz razgovorov, ki smo jih opravili v zadnjem mesecu je razvidno, da sta se v ZD Kočevje oblikovala dva pola: na enem direktorica s svojo ekipo mlajših zdravnikov, na drugem pa starejša, izkušena generacija, ki je v zdravstvenem domu zaposlena že vrsto let. Za sožitje teh dveh polov in uspešno delovanje zavoda bi bilo nujno upoštevanje in združitev svežih idej mlajšega kadra ter izkušenj starejšega. Bo sedanjemu vodstvu naposled le uspelo popraviti nastalo situacijo in zgladiti nesoglasja?

Uredništvo