Imamo veliko podatkov in imamo veliko razlag, vendar še vedno včasih obstanemo odprtih ust in šokirani nad določeni človeškimi vedenji. Posilstva v času vojne, pobijanje otrok, mučenje … nam vzbudijo gnus in odklanjanje, zato pogosto rečemo: »Saj to ni mogoče!«. Pa je! Človek je sposoben storiti najlepša dejanja in tudi najbolj grozljiva. Med tista dejanja, ki nam zbujajo presenečenj in tudi odklanjanje, je prav gotovo zapustitev kraja storitve kaznivega dejanja, sploh v prometu. V tem kratkem prispevku vam bom pokazal svoj pogled na takšno vedenje.

Osnovne tri človeške vedenjske reakcije ali odzivi na dogodke v naši okolici so boj, beg in ignoriranje. Pri tem imajo te tri velike skupine zelo različne oblike, saj »boj« seveda ne pomeni fizičnega obračunavanja, ampak gre za soočenje s situacijo, s tujko gre za konfrontacijo, tudi debato, skratka vstopimo v problemsko situacijo s svojim prispevkom. Beg je tudi pametni umik, včasih nujno potrebno izogibanje neprijetnim položajem. Ignoriranje zveni na prvo uho kot nevljudno dejanje, gre pa v resnici za to, da včasih preslišimo, spregledamo ali odmislimo določene zadeve v svoji okolici. Tudi na nujna oblika selekcije dogodkov nam omogoča, da imamo v svojem okolju več strukture. Vedenjsko ozaveščen človek pametno izbira odzive iz teh treh skupin glede na problemsko situacijo. Ne uporablja samo ene strategije, saj bo to obsojeno na neuspeh. Od vsega v življenju ne moremo bežati, ne moremo vsega ignorirati in se seveda tudi ne smemo z vsem »spopadati«. Zapustitev kraja prometne nesreče nedvomno sodi v skupino »beg«.



Pobeg s kraja kaznivega dejanja nam deluje kot zelo strahopetno dejanje, kar verjetno tudi je. Človek, ki misli, da ni storil nič narobe, bo verjetno veliko manj verjetno zapusti kraj dogodka, saj se mu ne zdi sporen. To lahko drži, lahko pa razmišljamo tudi v smer, da je zapustil kraj dogodka, ker se mu ne zdi pomemben, torej v stilu: »Dobro, sem pač zbil kolesarja, se bo že pobral …«. Možno je, da gre z skupino objestnih in arogantnih voznikov, ki so kralji cest in njim nihče nič ne more. Druga skupina bi lahko bili preplašeni. Koliko se ljudje, ki so storili prometno nesrečo, pravzaprav ustrašijo in želijo s hitro zapustitvijo kraja nekako »izbrisati« to, kar se je zgodilo. Bežijo stran in poskušajo pozabiti, izničiti dogodek, ki je za njih visoko stresen. Torej: »Kaj sem naredil! Gremo stran!« To bi bila lahko torej druga skupina beguncev s kraja dogodka.

Kaj je neposredna posledica zapustitve kraja nesreče? Opustitev pomoči je tisto dejanje, zaradi katerega se nam zdi pobeg zavrženo dejanje. Človek, morebitni poškodovanec, verjetno potrebuje pomoč, mogoče je celo življenjsko ogrožen. Povzročitelj je dejansko prvi na kraju dogodka in mu lahko nudi najboljšo pomoč ali prvi kliče reševalce. Pobeg na ta način ogroža dodatno življenje udeležencev. Tista navodila, ki so objavljena v vseh zloženkah prve pomoči, torej položaj za nezavestnega, umetno dihanje, ustavitev krvavitve so dejanja pomoči, ki zahtevajo hiter odziv, drugače se lahko konča tragično. S svojo zapustitvijo storilci prometnih nesreč lahko povzročijo posledično še večjo tragedijo. Da ne bomo brali: »S hitro pomočjo bi mu lahko rešili življenje, vendar je voznik odpeljal dalje«.

V filmu Michael Clayton, kjer George Clooney igra glavno vlogo, se film začne s pobegom s kraja prometne nesreče. Ugledni član visoke družbe arogantno trdi, da so bile takšne okoliščine na cesti, zaradi katerih je povzročil prometno nesrečo in s kraja tudi pobegnil. Upam, da bo pri nas takšnih voznikov vedno manj in kmalu niti eden.