Zdi se, da ima precej posameznikov težave med ločevanjem zgoraj naštetih poklicev, zato sem se odločila, da najprej podam nekaj osnovnih informacij o izobrazbi in področju dela naštetih strokovnjakov.
Psiholog ima uraden naziv univerzitetni diplomirani psiholog in je končal petletni študij psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (če je študiral v Sloveniji seveda). Univerzitetni diplomirani psiholog
proučuje duševne procese pri človeku in njegovo vedenje ter nudi svetovanje in pomoč, predlaga ukrepe v zvezi s psihološkimi problemi na različnih področjih, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, organizacija dela, gospodarstvo, marketing, vojska, policija, sodstvo, šport itd. Načrtuje in izvaja sistematično opazovanje in ocenjevanje z namenom, da bi ugotavljal duševne in psihofizične lastnosti, analizira vplive različnih dejavnikov na vedenje človeka in njegovo doživljanje. Razvija in uporablja postopke za ugotavljanje sposobnosti, stališč in drugih osebnostnih značilnosti, interpretira dobljene podatke in s svojimi rešitvami, predlogi in ukrepi prispeva k ustvarjalnemu vključevanju ljudi v njihovo družbeno in delovno okolje. Dela v šolah, socialnih zavodih, svetovalnih službah, športnih timih, podjetjih, zaporih, itd… Opravlja diagnostiko in svetovanje ob duševnih težavah (težave v odnosih, na delu idr.). S klientom opravi razgovor in testiranje s psihološkimi instrumenti (npr. usmerjeni vprašalniki), ki podajo poglobljene mehanizme. Za razrešitev težav uporablja psihološke tehnike. Če je potrebno zdravljenje z zdravili, ga napoti k psihiatru. Univerzitetni diplomirani psiholog se ne more zaposliti v zdravstvenih domovih in ne more izvajati zdravljenja z zdravili.
Klinični psiholog je končal štiriletno (po novem petletno) smer psihologije na Filozofski fakulteti in opravil specializacijo iz klinične psihologije, ki mu omogoča zaposlitev v zdravstvenih zavodih in delo s pacienti. Tudi klinični psiholog ne more izvajati zdravljenja z zdravili.
Delo kliničnega psihologa je predvsem ocena in razlaga človekovega psihološkega funkcioniranja v povezavi z njegovo življenjsko situacijo, priporočilo ustreznih terapevtskih postopkov ter izvajanje psihološke pomoči.
Psihiater je doktor medicine, ki je po končanem študiju naredil specializacijo iz psihiatrije. Običajno se
ukvarja z diagnosticiranjem in zdravljenjem težjih duševnih motenj, pri čemer izvaja zdravljenje z zdravili.
Psihoterapevt. Ponekod v Evropi velja, da je psihoterapevt lahko psiholog ali psihiater (drugod se lahko izobrazijo za psihoterapevta tudi drugi profili), ki gre skozi izobraževanje za psihoterapevta. Opravil je podiplomski študijski program psihoterapije. Gre za večletno izobraževanje, v katerem mora tudi sam skozi lastno analizo, hkrati pa material s seans, ki jih sam vodi, prinaša »supervizorju«. V Sloveniji se kot psihoterapevt (zaradi neurejene zakonodaje) po drugi strani predstavlja marsikateri kvazi strokovnjak, ki nima pravzaprav nobenega končanega izobraževanja za psihoterapevta ali terapevta, zaradi česar velja biti pri iskanju psihoterapevtske pomoči karseda previden.
Psihoterapevt se ukvarja z zdravljenjem duševnih težav in motenj prilagajanja s posebnimi tehnikami psihoterapevtske šole (npr. TA - transakcijska analiza, VKT - vedenjsko kognitivna psihoterapija). Če po izobrazbi ni psiholog, ne more izvajati psihološke diagnostike in, če po izobrazbi ni psihiater, ne more izvajati zdravljenja z zdravili.
Alenka Somensary, univ.dipl.psih.,
študentka v treningu
za diplomirano TA psihoterapevtko
Vse
bralce časopisa Kočevar vabim k sodelovanju z vprašanji o psiholoških temah, vzgojnih dilemah, osebnih stiskah ali drugih življenjskih situacijah.
Anonimnost je zagotovljena. Vprašanja pošljite na
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.
.