Ta je postala edina v Sloveniji, ki je pridobila polavtomatski defibrilator. Nadaljnja predavanja – izobraževanja se bodo poleg intervencijskim enotam razširila tudi na mlade in po vaseh, kjer bodo oživljanje približala še ostalim laikom.

Da ne bomo brali samo policijskih poročil in ostalega nebodigatreba, je župan 23.1.2012 sprejel Reševalno službo Zdravstvenega doma Kočevje, službo nujne medicinske pomoči in vodstvo Policijske postaje Kočevje (PPK). S slednjimi se je sprejema kajpak udeležilo tudi osem policistov, ki so se omenjenega tečaja udeležili in s tem pokazali in prispevali svoj prosti čas, voljo po znanju in pomoči. Kot je povedal župan, je to dvojni dokaz, da se dogajajo (tudi) dobre stvari v Kočevju ter da znamo medsebojno in institucijsko sodelovati.


Kočevska policijska postaja dobila polavtomatski defibrilator.

Pobudnik in inštruktor v akciji ter tečajev je Primož Velikonja. Akcija poteka sicer že od leta 2003 vendar pa je lani PPK kot prva v Sloveniji pridobila polavtomatski defibrilator. Primož je  povedal, da bodo tečaje v mesecu februarju nadaljevali (tudi) z mladimi in občani v malo bolj odročnih vaseh. Tu je odzivni čas bistveno krajši in zato toliko pomembnejši. S tem pa se načrtuje tudi nakup (vsaj enega) defibrilatorja za ta območja. Obenem se je zelo lepo zahvalil v akciji prav vsem sodelujočim, tudi svoji ekipi štirih reševalcev, ki so vodili in pomagali. Kot je tudi povedal, je prva skupina policistov samozavestna in usposobljena za dajanje prve medicinske pomoči. 


Tečaja za oživljanje se je udeležilo 8 kočevskih policistov.

Zakaj je to tako pomembno? V Sloveniji naj bi bilo 5,5 primerov/dan nenadne smrti, to je zastoja srca in dihanja. Preračunano na leto je to več kot vseh avtomobilskih nesreč, raka, strelnega orožja, požarov in AIDSa skupaj!To nastopi brez kakršnih koli opozorilnih znakov ali najkasneje v eni uri po začetku simptomov. Kar pa je za ta članek tako zelo pomembno, pa je podatek, da 95 % teh ljudi umre pred prihodom v bolnišnico. Tako velika umrljivost je seveda posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov s prepotrebnim kisikom. Preživetje je tako odvisno zgolj od čimprejšnje povrnitve krvnega obtoka (vir: http://dat.si/publikacije/Article/Uporaba-avtomatskega-sr--269-nega-defibrilatorja/81). Tu pa nato nastopi polavtomatski defribilator, ki s pomočjo elektrošoka poskuša srce v okviru temeljnega postopka oživljanja spraviti nazaj v normalen ritem.