Zgodba o Makotu – 3. del

0
171
Vir: http://murksiuke.tumblr.com/post/58626924394/by-m%E5%AD%90

V prejšnjem delu: Makoto se ponesreči spremeni v Ralts. Med odkrivanjem se izve, kdo je to naredil in zakaj. Užaljeni pomočnik jih je s čudno napravo poslal v preteklost, natančneje v 5.10. 1972.

Osnovna šola Nebeški Host

Miyu: »Moje ime je Miyu Kimihito in tvoje je…?«
Deček: »Moje ime je Yoshizawa Ryou. Ali je s teboj vse v redu? Nekam bleda si 
Miyu: »V redu sem. Hvala za skrb. Izvoli jabolko, ki si ga hotel prej.« 
Ryou: »Hvala.« 
Miyu: »Ali imaš rad glasbo ?« 
Ryou: »Imam rad. Zakaj vprašaš?« 
Miyu: »Ker imam v moji čarobni torbi posebno napravo, ki se imenuje prenosni MP5.«
Ryou: »Kaj je to MP5 ?«
Miyu: Pokazala bom prav kmalu, samo daj mi 5 minut časa. Ne smeva zamuditi pouka. Sproti bom pobrskala po torbi.*1

Miyu je med hojo prosila Yoko, naj privzame vlogo čarobne torbe. Ni mu bilo posebej všeč, a je kljub temu naredil, kar je prosila. Pritisnila jo je na nos in oči ji zažarele, ko se je pred njo pojavila 24D karta. Na karti se bile mape z imeni, zato je morala nekaj časa iskati in prav kmalu je našla MP5, pa tudi slušalke. Opazili so ga tudi drugi otroci in učitelji. Nekateri so prišli blizu in ga gledali kot osmo čudo. Najbolj pogumni je spregovoril.

Deček: »Oprosti, te lahko vprašam, kako ti je ime ?«
Miyu: »Moje ime je Miyu Kimihito. In tvoje 
Deček: »Moje ime Shigeki.«
Miyu: »Prav Shigeki. Ali kaj hočeš od mene?« 
Shigeki: »Ali se lahko dotaknemo tvoje čarobne torbe?« 
Miyu: »Lahko je dotaknete, a previdno z njo, ker te lahko ugrizne.« 
Shigeki: »Saj bom zelo previden. Kako je mehka in topla 
Deklica: »Ali lahko tvojo čarobno torbo objamem?« 
Miyu: »Prav, a previdno…«
Deklica: »Vem, lahko me ugrizne. Bom previdna, da ne stisnem premočno.« 
Miyu: »Izvoli jo.« 

Shigeki je podal Yoko (torbo) deklici, ki ga je takoj začela objemati. 

Deklica: »Lahko bi jo objemala kar nekaj dni zapored. Jo umivala in hranila.« 
Miyu: »Moja torba ni hišni ljubljenček. Daj mi jo raje nazaj, moram k pouku.« 
Deklica: »A res moram?« 

Preden je Miyu lahko odgovorila, je učitelj skočil v pogovor in vse nagnal narazen, pred tem pa je deklica morala vrniti čarobno torbo Miyu. Malo kasneje sta Miyu in Ryou ostala sama in hodila proti šoli.

Ryou: »Katera pesem je to?« 
Miyu: »Naj pogledam…«

Vzela je slušalke in poslušala nekaj trenutkov.

Miyu: »To je otroška pesem Marko skače po zeleni travi v japonski verziji.«*2
Ryou: »Ali je to ameriška pesem?«
Miyu: »Ne ni ameriška, ampak slovenska otroška pesem. To je edina tuja pesem in ostale so japonske. Na primer: Dareka-san to dareka-san, Natsu no Ojou-san, Tabi no Yado in Kojin Jogyou, Finger 5 in podobne. Če hočeš poslušati tujo glasbo, si v mislih izbereš državo, kategorijo in leto pesmi. Peli bodo samo v japonski verziji, da boš lahko razumel, o čem pojejo.« 
Ryou: »Hvala, da misliš name ali to pomeni, da lahko izberem pesem iz katere koli države in ni važno iz katerega leta prihaja?« 
Miyu: »Točno tako.« 
Ryou: »Prav. Hvala za MP5, karkoli že to pomeni.« 
Miyu: »Pomeni prenos glasbe.« 
Ryou: »Hvala za razlago.« 

Prišla sta do garderobne omare, ki je bila na videz vsa zasedena. Miyu se je obrnila k Ryouju. 

Miyu: »Je še kakšna omarica ostala prosta? 
Ryou: »No… še dve sta prosti in blizu Kanno Yuki je še prosta, druga prosta je pri Shachiko 
Miyu: »Kaj mi svetuješ, kam naj grem?« 
Ryou: »Pojdi k Shachiki, ona rabi prijatelje bolj kot kdo drug.« 
Miyu: »Kje pa ima omarico 
Ryou: »Dve garderobni omarici proti levi. Na začetku 
Miyu: »Hvala. 
Ryou: »Ni za kaj.« 

Šla je tja, kot ji je opisal Ryou. Našla je Shachiko, ki je na klopci sedela kot kup nesreče. Previdno je prišla do nje in jo nežno nagovorila. 

Miyu: »Dober dan. Ali si ti Shachiko Shinozaki?« 
Shachiko: »Kdo pa ste vi? Kako veš za moje ime? Kaj hočeš od mene?« 

Shachiko je dekle normalne postave za majhnega otroka, z dolgimi črnimi lasmi, ki pokrivajo obraz. Zdela se je precej sramežljiva in samotarka. Ni imela nobenih prijateljev in edina oseba, s katero se je družila, je njena mati. 

Miyu: »Moje ime je Miyu Kimihito. Tvoj znanec Ryou mi je povedal zate. Jaz želim ti pomagati in če hočeš, lahko postanem tudi tvoja prijateljica.« 
Shachiko: »Hmm… Ryou… zelo lepo od njega, da mi poskuša pomagati. Kako mi boš lahko ti pomagala z mojimi težavami, ko drugi niso mogli…« 
Miyu: »Imam čarobno torbo, ki ti lahko pomaga s tvojimi težavami, če boš hotela.« 
Shachiko : »To je čarobna torba, o kateri govori cela šola?« 
Miyu: »Lahko bi rekli tako. A to ni vse, kar zmore in na žalost nimam veliko časa. Zato bom vzela copate in šla v razred. Če hočeš imeti lepe copate, mi povej.« 

Vzela je torbo v naročje in pritisnila na nos, da se je pred njo pojavila 24D karta. Začela je iskati šolske copate in hitro jih je našla. Vzela je iz 24D karte šolske copate, čevlje pa dala v omaro. Ko je hotela zapreti čarobno torbo, si je Shachiko premislila in prosila za Hello Kitty copate, ki jih je videla, ko je Miyu iskala svoje copate. Miyu ji je z velikim veseljem dala želene šolske copate. Med potjo ji je povedala, da se dobijo med glavnim odmorom in povedala vse o sebi.

Shachiko: »Tako lepi, mehki, udobni in topli so tile copati. Najlepša hvala in vidiva se med glavnim odmorom.«

Miyu in Shachiko sta šli vsaka v svojo smer in Miyu ni prišla daleč, ko je izza ovinka prišla prestrašena plaha deklica. Nekaj časa jo je gledala in spregovorila.

Deklica: »Ali si ti Miyu Kimihito? Slišala sem, da imaš čarobno torbo, ki mi lahko pomaga pri mojih težavah.«
Miyu: »Ena in edina. Prav si slišala o čarobni torbi. A to še ne pomeni, da lahko rešim čisto vse težave. Pa kako je ime tebi in kakšne so tvoje težave?« 
Deklica: »Moje ime je Kanno Yuki. Pozabila sem zvezek in seminarsko nalogo. Mi lahko pomagaš?« 

Yuki je mlado dekle nadpovprečne višine in povprečne teže. Ima rjave lase, v stilu dveh čopkov in modre oči. Tudi ona je oblečena v isto uniformo kot ostali. 

Miyu: »Lahko ti pomagam pri tvoji mali težavi. Saj sem tvojo sošolka, imam prav? 
Kanno : »Ne razumem te prav dobro. Kako si lahko moja sošolka?« 
Miyu: »Hodiš v 5. razred in jaz tudi hodim tja. Zato ne skrbi glede tvojih težav in greva raje skupaj do svojega razreda.« 
Kanno: »Razumem, kaj hočeš reči. Tako veliko ti imam za povedati.« 

Ko sta prišli do razreda, ji Miyu dala svoj manjkajoči zvezek in počakala, da pride učitelj. Pred celim razredom je povedala, kdo je in od kod prihaja (načrtno se je zlagala le, od kod ima čarobno torbo in kakšne namene ima v resnici). Vsi so brez besed ploskali. Nazadnje je učitelj naznanil, naj pokažejo svoje seminarske naloge. Miyu je torbo dala na mizo in iz nje vzela veliko pravokotno posodo, polno tekočega sladoleda z gozdnimi sadeži, moko, pečico, pekač, narezan sir (zelen sir), salamo in zeleno solato. Moko je dala v sladoled in mešala nekaj časa. Ko je to naredila, je zmes dala v posodo, posodo pa v pečico in pekla na 250 stopinj cezija za 2 minuti. Potem je posodo vzela ven iz pečice in narezala dva kosa. Ta kosa je dala v pekač in ročico potegnila dol. Nekaj časa je čakala, da se je rezina kruha pojavila nad pečico. Vzela je rezino kruha in jo dala na krožnik, ki ga je malo prej vzela iz svoje torbe. Na kos kruha je dala zeleni sir, salamo, list zelene solate, nazadnje pa še zadnji kos kruha. Ko je to bilo narejeno, je ponudila učitelju, naj poskusi novo jed in ga opozorila, da je vroče. Za vsak primer je s pomočjo čarobne torbe malo ohladila sendvič, da je lahko jedel. Ko ga je vzel in dal v usta, je jedel nekaj časa. Presenečeno je ugotovil, da je to najboljši sendvič, kar jih je jedel. Zato jima je dal ocena 5 mega +. Kanno je od čistega veselja objela svojo novo prijateljico. Vsi se hoteli poskusiti nov okus in z malo čarovnije je cel razred poizkusil nov sendvič. Ko je bilo ure konec, so vsi bili veseli, a se je Kanno spomnila, da je kasneje vprašana pri zemljepisu. Tudi tokrat je prosila Miyu, naj ji pomaga naučiti se zemljepisa in Miyu ji je z veseljem pomagala. Strah, da ne bi naredila izpita, je bil neupravičen. Pri tem predmetu je dobila 5+ in ostali učenci so se čudili, kako je to možno. Kmalu po pouku so prosili Miyu, da tudi njim pomaga pri učenju. Z veseljem jim je pomagala, a jim je povedala tudi, da med glavnim odmorom ne bo mogla, ker ima obveznosti drugje. Prišli so do učilnice za umetnost, kjer jih je že čakala učiteljica. 

Kanno: »Kaj boš zdaj naredila?« 
Miyu: »Odvisno, kaj bo naročila učiteljica.« 
Kanno: »Komaj čakam…« 

Učiteljica je naznanila, naj bodo tiho v razredu, ker ima povedati, kaj bodo delali pri umetnosti. 

Učiteljica: »Danes bomo delali z glino. Obliko lahko naredite po želji. Ko to naredite, lahko ustvarjate kar koli.« 

Kanno: »Imaš idejo, kaj boš naredila ?« 
Miyu: »Držalo za svinčnik ali katero koli pisalo, kasneje pa kegljanje na malo drugačen način. Kaj pa boš naredila ti?« 
Kanno: »Kaj mi svetuješ ?« 
Miyu: »Recimo smešen obraz lahko narediš.« 
Kanno: »Prav, pa bom.« 

Se nadaljuje…

P.G.
_________________________________________________________________
*1 Na primer kot tablični računalnik. 
*2  Verzijo pesmi Marko skače v japonščini si je mogoče ogledati na Youtube.