40 LET PONOVNE NASELITVE RISA (Lynx lynx L.) V SLOVENIJI

0

V mesecu marcu 2013 obeležujemo 40 let ponovne naselitve risov v Sloveniji. Iz Slovaške pripeljani 3 pari risov, ki so jih 2. marca 1973 spustili v kočevske gozdove, so bili osnova za osnovanje nove populacije in njeno uspešno razširitev od Alp do Bosne in Hercegovine.

V mesecu marcu 2013 obeležujemo 40 let ponovne naselitve risov v Sloveniji. Iz Slovaške pripeljani 3 pari risov, ki so jih 2. marca 1973 spustili v kočevske gozdove, so bili osnova za osnovanje nove populacije in njeno uspešno razširitev od Alp do Bosne in Hercegovine. Žal ugotovitve strokovnjakov v zadnjem obdobju kažejo, da se številčnost risov vsako leto zmanjšuje, zato je obstoj risa v Sloveniji ponovno ogrožen.

Po uradnih podatkih je bil v Sloveniji leta 1908 pokončan zadnji avtohtoni ris, ki je naseljeval gozdove Kočevske, Dolenjske in Notranjske, pa tudi gozdove v Karavankah, na Pohorju in Kozjaku.

V zgodnjih zgodovinskih obdobjih je ris naseljeval pretežni del evropskega prostora. Ta še v srednjem veku številčna vrsta je izginjala vzporedno z zmanjševanjem gozdnatosti in postopnim poslabševanjem življenjskih razmer. Po letu 1800 je ris v dobrega pol stoletja izumrl najprej iz ravninskih predelov Srednje Evrope, koncem 19. stoletja pa tudi iz Alp in naših krajev. Ohraniti se je uspel le v nekaterih manj naseljenih in gozdnatih predelih vzhodne in južne Evrope ter v Skandinaviji.

Razvoj naravovarstvene misli v Evropi je pripeljal do tega, da so v letih 1969 in 1970 ponovno naselili risa v Nemčiji in leto kasneje v Švici. Ponovna naselitev risov v Sloveniji je bila med prvimi v Evropi in je dolgo veljala za eno najuspešnejših. Tako je človek naravi vrnil vrsto, ki je zaradi vpliva istega človeka predhodno izumrla.

Iz Kočevskega Roga se je ris zelo hitro razširil v Gorski kotar na Hrvaškem in že leta 1985 je bil opažen tudi v severni Bosni in Hercegovini. V Sloveniji živi ris na območju gozdnatih predelov dinarskega sveta Dolenjske, Notranjske in Primorske. Posamezne živali se pojavljajo tudi v Alpah ob meji z Italijo in Avstrijo.

 

Številčnost risa v Sloveniji je danes manjša kot je bila pred desetletjem, raziskave strokovnjakov pa kažejo, da je to povezano z drobljenjem habitatov, pomanjkanjem plena, morda celo z genetsko sorodnostjo.

Po lovskem zakonu iz leta 1976 je bil ris divjad, ki je zaradi redkosti ni bilo dovoljeno loviti. Z uredbo je bil leta 1993 razglašen za naravno znamenitost. V Rdečem seznamu ogroženih vrst sesalcev je uvrščen v kategorijo domnevno izumrla vrsta oz. prizadeta vrsta. Lov, ki je dovoljen samo s posebno odločbo pristojnega ministra, se od leta 2003 dalje ne izvaja zaradi ponovne ogroženosti vrste. Ocenjuje se, da 40 let po naselitvi v Sloveniji živi le še med 10 in 20 risov, stanje pa se letno poslabšuje.

Za zagotovitev obstoja populacije risa v Sloveniji je potrebno hitro ukrepanje. S tem namenom se pripravlja projekt dodatne naselitve risov, ki bi obogatili premajhno populacijo in pomagali izboljšati sposobnost vrste za preživetje. Projekt predvideva v letih 2014 in 2015 doselitev 4 risov iz Švicarske Jure. Za zagotovitev dolgoročnega obstoja risa se bo v okviru navedenega projekta prijavil tudi večji mednarodni projekt doselitve risa iz karpatske populacije.

 

Pripravil: mag. Bojan Kocjan, univ.dipl.ing. gozd.

vodja Območne enote Kočevje,

Zavod za gozdove Slovenije

Komentarji