Aktivni upokojenci

0

Upokojenci DU Kočevje smo na različnih področjih zelo delovni in uspešni. Radi se tudi odpravimo na pohode in izlete. Tako je bilo tudi prvo soboto v septembru, ko smo se z dvema polnima avtobusoma odpeljali v najstarejše slovensko rudarsko mesto Idrija. Po sprehodu skozi mesto smo obiskali Mestni muzej Idrija, ki domuje v prenovljenem grajskem kompleksu Gewerkenegg iz 16. stoletja. V muzeju smo si  ogledali tri stalne razstave. V prvem nadstropju domuje razstava Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Res prava paša za oči po stoletjih preteklosti, ki približajo rudarjenje skozi zgodovino, razvoj gospodarstva in plavljenje lesa.Zelo zanimiva je tudi geološka zbirka, ki jo sestavljajo fosili, kamnine, živosrebrove rude in minerali in je z več kot 2.600 primerki največja stalna zbirka te vrste v Sloveniji. Posebnost v zbirki je posoda z živim srebrom, edino tekočo kovino pri normalni temperaturi, na kateri plava železna krogla. Tudi največja  razstava o idrijski čipki na Slovenskem je v tem muzeju. Popeljala nas je v zgodovino klekljanih idrijskih in evropskih čipk, v življenje mnogih rodov klekljaric, katerih čipke so krasile cerkve, domove in oblačila ter potovale daleč v svet. V Idriji pa je bila ustanovljena še zdaj delujoča Čipkarska šola. Žal počasi izumira tudi ta obrt, ker njeni prefinjeni izdelki niso primerni za hitri tempo današnjega življenja.Seveda smo se odpeljali še do Partizanske bolnice Franje, ki je med drugo svetovno vojno skrita na dnu soteske Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem nudila zavetje več kot 500 ranjencem različnih narodnosti. Vsem so zavezali oči, ko so jih po mrzli vodi potoka Čerinščica vodili ali z nosili prenašali visoko v strmo skalnato pobočje, kjer se še danes stiska 14 barak. Od izolirnice, kjer so se zdravili bolniki z nalezljivimi boleznimi, do zaklonišča, operacijske sobe, delovnega kabineta. Sodeč po videnem v lekarni, invalidskem domu, baraki za osebje in sobi z rentgenom, je bila bolnišnica dobro preskrbljena za tisti čas. Imeli so tudi električno centralo in na dvorišču malo fontano, ki še sedaj upehanim obiskovalcem nudi ohladitev. V bolnišnici so imeli tudi svoj pevski zbor, izdajali so Bolniški list in skrbeli za razvedrilo. Uspešnost Franje ni bil zgolj v dobri voditeljici Franji Bojc Bidovec, ki se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici,  temveč predvsem v iznajdljivi ekipi, ki je, ob pomoči krajanov, stala za njo. Bolnica Franja je simbol humanosti, plemenitosti in tovarištva,  je poudaril gospod Darko, ki nas je vodil po starih načrtih obnovljenem kulturnem spomeniku, ki ga je prizadela povodenj septembra 2007. Po mnenju večine izletnikov je bil to eden lepših izletov, zato ga toplo priporočamo tudi drugim društvom.   Nevenka Križ

Komentarji