Anže Kobola, rokodelec

0

Mladi kočevski rokodelec Anže Kobola. Le kdo v našem mestu še ni slišal za družino Kobola? Upam si trditi, da že vsi. No, skoraj vsi. Če pa kdo zanje res še ni slišal, jih bo spoznal prav v tem portretu. Morda rokodelske družine ne poznate osebno, prepričana pa sem, da poznate njihove izdelke. Prva asociacija, ki se mnogim Kočevarjem poraja ob njihovem priimku, je medved. In ravno ta, na Kočevskem najbolj prepoznana zver, je njihov prepoznavni znak. Že naši otroci se v  osnovi šoli spoznavajo z obrtjo, ki jo v Šalki vasi negujejo oče Matija ter sinova Emil in Anže. Rokodelstvo oz. ljubezen do ustvarjanja iz lesa se  v njihovi družini prenaša iz roda v rod. Tokrat vam bom predstavila delo mlajše generacije, za katero sta zaslužna tako oče Matija kot pradedek Viktor.Z Anžetom sva se srečala na njihovem domu, kjer mi je najprej razkazal prostore v katerih ustvarjajo. Vse od velike »delavnice« s stroji in ostalimi pripomočki, izdelki, polizdelki in materiali oz. kosi lesa, ki še čakajo, da ji pridne roke s pomočjo domišljije vdahnejo življenje, novo obliko in zgodbo.  Za tem sem si ogledala še laser za graviranje, ob koncu srečanja pa še sobo polno unikatnih izdelkov različnih vrst lesa, v kateri je našla svoje mesto tudi dedkova rezbarija. Police sobe, z izrazitim vonjem lesa, krasijo posode, skodelice, nečke, rezbarije, medvedi, lesene žlice in še vrsta drugih čudovitih izdelkov.Anžetova ljubezen do lesa je rasla skupaj z njim. Že kot majhen deček je rad opazoval rezbarjenje dedka in nato še očeta, ko se je pri Anžetovih devetih letih, potem ko je izgubil službo, intenzivneje posvetil lesu. V tistih rosnih letih je v roke dobil žeblje, kladivo in »dilo«, sčasoma se je naučil še ustvarjanja z motorko, skozi leta pa se je igra nadaljevala in postala Anžetova strast, hobi in poklic, v katerem neizmerno uživa. Znanje, bolj teoretično, je dopolnil z izobraževanjem na srednji lesarski šoli v Kočevju, ki se nadaljuje s študijem lesarstva na Biotehnični fakulteti. Sicer pa je Anže bolj samouk, saj je veliko uporabnega znanja dobil v družini ter z intenzivnim ukvarjanjem z lesom. Sicer pa se rad udeležuje tudi predavanj o lesu, prebira revije s tematiko lesa, se udeležuje sejmov in tekmovanj, ki še dodatno bogatijo njegove veščine.Ljubezen do lesa se je torej porodila kar doma. Eden od razlogov, zakaj ravno les, je tudi Kočevska, izrazito bogata dežela z lesom, vsekakor pa njegova najboljša lastnost – toplina. Kot ljubitelj lesa se veliko sprehaja po gozdu, naravnem prostoru večnega navdiha. Narava velikokrat kar sama poskrbi za neko obliko in posebnost lesa oz. izdelka, za katero Anže točno ve, kako je nastala in zakaj.  Pri lesu je torej vsak kos drugačen, saj ga prvovrstno izoblikuje že mati narava. Deblo ali kakšen drug kos lesa dobro ogleduje in obrača ter pri tem pazi, da ga čim bolje izkoristi, je izdelek čim lepši, zanimiv in privlačen. In ker Anže sam razvija ideje čisto po svoje, je vsak njegov izdelek drugačen, unikaten. Ideje se torej porajajo v vsakodnevnih stvareh, ob budnem opazovanju narave, izdelkov in predmetov iz drugih materialov, sam pa se nato loti izdelovanja podobnega izdelka iz lesa ter ob tem preverja svoje sposobnosti. Anžetu je izredno zanimivo izdelovati pomanjšane stvari, npr. majhen avto, po vzoru pravega, pri čemer so pomembni vsi detajli in ne glede na zahtevnost dela, neizmerno uživa v tem. Izredno aktiven mladenič – rokodelec, gasilec, potapljač in še kaj, pravi, da so pomembne lastnosti rokodelca prav volja, ki žene naprej v nova ustvarjanja, odkrivanja novih načinov in uresničevanja idej; pozitiven odnos do lesa ter veselje, saj meni, da lahko vsak naredi kaj lepega, samo če se loti dela z dobro idejo ter voljo. Je pa res, da čisto vsaka ni v celoti izvedljiva in se je ne da uresničiti, na način, kot se je sprva zamisli. Z izrazito željo po raziskovanju se tako Anže se rad loteva novih stvari, včasih za kakšno sicer zmanjka časa, vedno pa je pripravljen naučiti še kaj novega. Zato poizkuša vse, kar se le da narediti iz lesa, se ob tem še zabava in kot pravi sam, igra. Med drugim je očetu za rojstni dan podaril pomanjšano »motorko«.Pri svojem delu se Anže srečuje z različnimi ljudmi, dobro ozaveščenimi in tistimi malo manj. Nekateri naravnost obožujejo lesene izdelke ter dopolnjujejo svoje domače zbirke ali jih podarjajo za rojstne dneve. Spet drugi pa se jih »izogibajo«. Glede na to, da je vse bolj ekološko, spet prihaja nazaj les… Se najdejo tudi takšni, ki npr. Anžetove posode ne vzamejo, ker je v njej grča, drugi pa jo stiskajo in občudujejo, ker je tako naravna. Že nekaj let z očetom po vrtcih in šolah izvajata rezbarske delavnice za otroke od petega razreda dalje ter izvajata vodene oglede domačije kočevskih in drugih osnovnih in srednjih šol,  nad katero so otroci navdušeni. Izdelki družine Kobola, namenjeni promociji in prodaji, so predstavljeni v Turističnem centru Kočevje, galeriji Zakladi lesa, redno pa tudi na raznih sejmih kot so Lesarijada, sejem TIP, … Anže se s svojimi unikatnimi izdelki rad udeležuje natečajev, v srednji šoli je bila to Lesarijada, v zadnjih letih pa je trikrat prejel priznanje na natečaju Naj spominek Kočevske, ko je izdelal stojalo za prtičke z medvedom, solnico medveda in obesek za ključe. Pravi, da bo izziv sprejel tudi letos. Anže je (skupaj z bratom in očetom) rokodelsko ponudbo obogatil še z laserskimi izdelki, ko se je pred dvema letoma začel ukvarjati z laserskim graviranjem. Zaradi izjemnega navdušenja nad tem delom, je v delavnici preživel tudi po dvajset ur. Laser je v bistvu samo pomoč, da lahko gravira napise na npr. les, kozarce, plastiko, marmor, dodela nekatere izdelke. Pomembno pri tem delu je poznavanje računalniških orodij in programov, lastnosti stroja. V dveh letih je dobro preučil stroj in z vajo dodobra osvojil lasersko graviranje, povpraševanje je tako tudi po teh izdelkih. Žaži, kot mu pravijo prijatelji, številne izdelke ustvarja prav zanje ter jih podarja za rojstni dan. Tu so seveda še mnogi izdelki, ki jih naredi po naročilu. Kot zanimivost naj povem, da je prav Anže avtor pokalov teniškega turnirja Kočevje Open. In kakšne so želje in izzivi mladega rokodelca za v bodoče? Anže počasi prevzema družinsko dejavnost, katere nosilka dejavnosti je trenutno mama Slavica. Hkrati si želi, da bi se vse dejavnosti lepo razvijale še naprej ter tako omogočale zaslužek, saj je prav rokodelstvo to, čemur želi posvetiti svoje življenje.Izdelke družine Kobola si lahko ogledate tudi na Facebooku, pod imenom S.p. Kobola.Katarina Turkovič

Komentarji