“Črno – beli spomini”: 40 let od Titove smrti

0

Včeraj, 4. maja 2020, mineva že 40 let od smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Umrl je 4. maja 1980, ob 15.05 v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene.

Josip Broz – Tito se je rodil 7. maja 1892 v Kumrovcu na Hrvaškem, kot sedmi otrok v družini Franja in Marije rojene Javoršek. Osnovno šolo je obiskoval v Podsredi in Kumrovcu. V letih 1907-1910 je bil ključavničarski vajenec v Sisku. V letih 1910-1911 je delal kot ključavničar v Zagrebu, kjer je postal član Socialnodemokratske stranke (hr). Po osvoboditvi maja 1945 je zasedel več vodilnih položajev v povojni Jugoslaviji: v letih 1945-1953 je bil prvi predsednik vlade povojne Jugoslavije, od leta 1953 do 1980 je bil njen predsednik, po ustavi iz leta 1974 tudi formalno kot dosmrtni predsednik. Tito je bil vpliven in spoštovan tudi na mednarodnem področju, kjer je največjo sled zapustil kot eden od pobudnikov Gibanja neuvrščenih.

Josip Broz – Tito je umrl na nedeljo, 4. maja 1980, pred 40 leti. Po nekaterih vesteh je bil klinično mrtev že prej, a niso sporočili javnosti, dokler ni bilo vse do potankosti pripravljeno za pogreb, ki je bil po oceni svetovnega tiska eden najveličastnejših v povojnem obdobju. Udeležilo se ga je preko sto najvidnejših državnikov vsega sveta, kar je nedvomno odraz ugleda, ki si ga je v svetu pod Titovim vodstvom pridobila Jugoslavija kot ustanoviteljica in voditeljica gibanja neuvrščenih držav.

O življenju in delu tovariša Tita so pisali številni mediji in vse takratno časopisje, tako slovensko kot tuje.

Tako je bilo zapisano v posebni izdaji tednika Mladina o Titu, ki je izšel dan po smrti, 5. maja 1980.

“Dne 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.”

Za nostalgike pa si oglejte takratne izdaje revij in časopisov, ki so bili skoraj v vseh gospodinjstvih. Večina njihove vsebine je bila namenjena izključno spominjanju na tovariša Tita.

O Titu so povedali:

  • General Dwight Eisenhower, predsednik ZDA: “Maršal Tito je največji junak 2. svetovne vojne.”
  • Franklin Roosevelt, predsednik ZDA: “Titova odločitev, da se bori proti nacistom, je pomenila preobrat v zgodovini 2. svetovne vojne.”
  • William Bill Deakin, vodja britanske vojne misije: “Tito je bil edini vrhovni poveljnik, ranjen v 2. svetovni vojni. Imel sem vojaško čast in dolžnost, da se bojujem ob njem. Tudi v najtežjih trenutkih je bil vedno miren in zbran. Njegov jeklen pogled je vse prepričal o zmagi in samo zmagi.”
  • Heinrich Himmler, eden izmed najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev, 1944: “Rad bi navedel še en primer trdovratnosti – trdovratnost maršala Tita. Moram reči, da je star komunist, ta ‘herr’ Josip Broz, da je zelo trden človek. Na žalost je naš nasprotnik. On zares zasluži naziv maršala. On je naš sovražnik, a želel bi si Tite v Nemčiji, ljudi, ki bi bili vodje in ki bi bili tako odločni in s tako čvrstimi živci, da se nikdar ne predajo, čeprav so popolnoma obkoljeni. Ta človek je bil vedno obkoljen, a je vedno našel način, da se prebije. Nikdar ni kapituliral.”
  • Charles De Gaulle, francoski predsednik: “Tito je borec, ki je kljub najtežjim okoliščinam izvlekel zmago. Tito je legendarni junak.”
  • Giorgios Papandreu, grški politik, 1964: “Pred kratkim sem v grški skupščini maršala Tita oklical za apostola miru. Zares lahko rečem, da sem navdušen in ganjen nad njegovo misijo človečnosti – misijo svobode in miru.”
  • Aldo Moro, predsednik italijanske vlade, 1965: “Predsednik Tito je človek, ki se je v težkih in kritičnih dogodkih povzdignil do simbola drznosti in odločnosti v boju za neodvisnost svoje države, človek, ki s svojim mednarodnim angažiranjem dokazuje, da zna uskladiti moč drže z modrim smislom za realnost, in ki se je v vsem državniškem delu neumorno trudil, da zagotovi Jugoslaviji boljšo in srečnejšo prihodnost.”
  • Jaser Arafat, vodja Palestinskega osvobodilnega gibanja, 1977: “Borca, predsednika Tita, zaznamujejo modrost, bistroumnost in prijateljski odnos do ljudi. Predsednik Tito je zaradi svojih junaških dosežkov v srcih vseh tistih, ki se borijo za pravico in svobodo.”
  • Neil Armstrong, ameriški atronavt: “Predsednik Tito je človek, ki je uničenje in vojno spremenil v ustvarjanje in mir.”
  • Anvar el Sadat, egipčanski predsednik: “Tito je svetla stran v zgodovini človeštva in izjemen smerokaz, ki osvetluje horizonte prihodnjim generacijam.”
  • Willy Brandt, nemški kancler, 1973: “Za jugoslovanski narod je dar usode, da je v letih največjih nevarnosti imel takega vodjo. Jaz predsednika Tita vidim kot eno od najmarkantnejših osebnosti našega časa. Še posebej cenim Titov pogum in državniško modrost.”
  • Ivan Meštrović, kipar: “Tito je, brez vsakega dvoma, največji človek, ki so ga v vsej svoji zgodovini imeli jugoslovanski narodi.”
  • Jimmy Carter, predsednik ZDA: “V miru in vojni je bil Tito del svetovne zgodovine, za časa današnje generacije in za časa zgodnejših generacij. On je človek neusahljive moči, neusahljive mladosti, neusahljive bojevitosti in neusahljivega poguma.”

Peter Lesar, zbiratelj, 030 996 225

Komentarji