Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan: Čestitke ob Dnevu državnosti!

0
Slovenija, vse najboljše!

Z jutrišnjem državnim praznikom in dela prostim dnevom se spominjamo 25. junija izpred 28 let, torej leta 1991, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, temeljni osamosvojitveni pravni akt. S tem smo Slovenci postali nacija. Ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije dan kasneje, je prvi slovenski predsednik, Milan Kučan, dejal:

»Z rojstvom, dragi rojaki, dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da združuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje. Zase, za mnoge rodove Slovence, ki so davno nekoč sanjali iste sanje in za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili nov svet. Zdaj vstopamo v družino svobodnih, neodvisnih narodov. Ne moremo razumeti, kako bi lahko to koga motilo, ko nudimo vsem naše odprto srce in v pozdrav iztegnjeno dlan.«

No, Jugoslovanska oblast pa ni priznala slovenske samostojnosti in tako so se že naslednji dan začeli spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in slovensko vojsko ter policijo. Ti sta v nekaj dneh ustavili napade JLA, spet zasedli mejne prehode in jugoslovansko vojsko zavrla v vojašnicah. Intervencija se je zaključila že čez teden dni in tako se je jugoslovanska vojska začela umikati v vojašnice.

Izobesimo zastave!

Projekt izbora zastave države Slovenije je ob osamosvojitvi leta 1991 složno upošteval in vključil zgodovinsko utemeljeno vseslovensko belo-modro-rdečo zastavo z vodoravno razporejenimi barvami, ki so jo poimenovali slovenska narodna zastava. Nanjo so dodali nov grb Republike Slovenije in jo 25. junija 1991 sprejeli z odlokom o razglasitvi amandmaja C k slovenski ustavi. Tako sta zastava Republike Slovenije in slovenska narodna zastava dobili svojo pravno osnovo: »Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z dodanim grbom Slovenije.«

Nekoč je veljalo, da je morala vsaka hiša ob praznikih imeti izobešeno zastavo. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije pa izobešanja zastave ne določa kot dolžnosti državljanov, temveč kot pravico, in sicer ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih, vojaških in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se predstavlja Republika Slovenija.

Enajstkrat v letu:

8. 2. Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik

7. 4. Dan slovenske zastave

27. 4. Dan upora proti okupatorju

1. 5. Praznik dela

8. 6. Dan Primoža Trubarja

25. 6. Dan državnosti

17. 8. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

15. 9. Dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)

25. 10. Dan suverenosti (ni dela prost dan)

23. 11. Dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)

26. 12. Dan samostojnosti in enotnosti

N.Š.

Komentarji