Kdo ga ne pozna? Ne le v Drašičih, ki je od pred leti del tako imenovanega Svobodnega Belokranjskega ozemlja in po celotni Beli Krajini. Anton, od leta 2012 Vinopivec, prej Kostelec, sicer edini v Sloveniji – menjava priimka je posledica zgolj poslovne poteze – ima vsaj 30 let tudi »potni list« pokrajine Kočevske in dežele suhe robe z njenimi provincami, zadnje desetletje pa je domačin tudi v zibelki slovenskega smučanja, na Blokah. V te kraje ga je pripeljal vse bolj užiten vonj žlahtnih njegovih (Dolčevih) ustekleničenih vin, ki so v krajih, kjer ne poganja trta, vsaj konkurenčni Dolenjski rujni kapljici, onstran Gorjancev. »Pa na zdravje,« sta Dolčev Tone in Franc Vesel – Aco, od maja državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za malo gospodarstvo, sicer Sodražan, trčila kozarca (belega) na Drolčevi stojnici, na Psoglavskih dnevih. »Takoj po osamosvojitvi smo s konjsko vprego iz Drašičev vino čez Kočevsko in Ribniško peljali proti Ljubljani. Vmes smo se ustavljali in se ob kozarcih srečevali z dobrimi ljudmi teh krajev. Večkrat tudi pri cerkvah, denimo v Ribnici,« se spominja Anton.
(mgć)