Ekskurzija po sledeh Gospostva Ortnek

0

Teja Hočevar iz Velikih Lašč, diplomantka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je avtorica knjige Gospostvo Ortnek. Gradivo za diplomsko delo je začela zbirati že med študijem, a bilo ga je toliko, da ga je pripravila za publikacijo.

» Ortenburžani so bili zelo pomembna srednjeveška plemiška rodbina na Slovenskem in tudi lastniki številnih posesti na Kranjskem, so bili tudi kolonizatorji Kočevske, » je med drugim Teja razlagala ob vodenem ogledu krajev, ki so jim nekdaj gospodarili ortneški gospodje. Vzpon na grajski hrib Žrnovec iz smeri Hudega konca, je težji del te poti, na katero so se podali popotniki tretje življenjske dobe, člani študijskega krožka in tudi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. Mimo cerkvice sv. Urha, kjer se nahaja freska lisice romarice iz 16. stoletja, so prispeli do prvega mejnega kamna na južnem delu gospostva, ki je razmejeval ortneško in ribniško posest. Na grajski hrib Veliki Žrnovec so se povzpeli peš, na vrhu so razvaline gradu Ortnek, ki so ga v srednjem veku postavili Ortenburžani, fevdniki oglejskih patriarhov. »Razpadajoča cerkvica sv. Jurija se je nekdaj ponašala z bogatim inventarjem. Poiskali smo tudi lokaciji pozabljenih vasi, ki sta zapisani v cerkvenih knjigah, » je zapisala Teja. Polnih doživetij in spoznanj, so si udeleženci pohoda v cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah ogledali  restavrirana stranska oltarja iz cerkvice sv. Jurija, v cerkvi sv. Tomaža pa fresko iz 16. stoletja, s podobo gole mlade ženske Luksurije. Podrobnosti o cerkvah sta dodala cerkveni ključar Anton Marinšek in Dušan Hočevar. Mimo graščinskih ribnikov so prispeli v velikolaški prostor in poiskali še tri richtne confine (mejnike), ki so razmejevali ortneško in turjaško gospostvo. » Tako poučne poti ni bilo že dolgo. Kraji, ki so ostali za nami, so ne le razgledno mikavni, predvsem so nam nastavili ogledalo daljne preteklosti,« je bila polna vtisov Metka Starič (avtorica fotografij), direktorica zavoda Parnas in vodja Prnasovega študijskega krožka za tretje življenjsko obdobje.

Poleg Teje, ki je brezhibno pripravila in seveda tudi strokovno vodila ekskurzijo, je za lačne želodce poskrbela Notranjska okuševalnica z vodjo krožka Lili Mahne. Namig! Po tem, kar smo videli, tovrstno organizirano potovanje in snidenje ob mejnikih Ortenburžanskega posestva priporočamo vsakomur, tako mladim kot tudi starejšim.

 

Komentarji
Deli
Prejšnji članekMaxximum Open 2016
Naslednji članekVrnimo Rinži življenje