Evropski peš poti E6 in E7 se križata pri Velikih Laščah

0
Prvič po 20-ih letih je več kot 100 popotnikov v enem letu prehodilo eno izmed evropskih pešpoti v Sloveniji.

Letos praznujemo 50 let Evropske popotniške zveze ERA, ki simbolično povezuje vse evropske pohodnike po pešpoteh stare celine. Po Sloveniji potekajo tri take poti, in sicer E6 in E7 ter E12.

Pot E6, od Baltika do Jadrana, je po slovenskem ozemlju dolga 350 kilometrov in poteka od mejnega prehoda Radelj (Hrvaška) pa do Strunjana. Pot E7 pa se začne na Atlantiku in končna pri Črnem morju, v dolžini 650 kilometrov med mejnima prehodoma Robič in Hodiš je speljana po naši državi. Tako sta obe trasirani skozi občino Velike Lašče in se, kar je sicer edinstven pojav, križata v Predgozdu, nedaleč od medvedovih stopinj, nad Robom. Tam se je na poti proti Notranjski, kjer je potekalo osrednje srečanje ob obletnici ustanovitve te zveze v Nemčiji leta 1959, zbralo 30 pohodnikov.

»Izvirnega načela, Hoja brez meja in mota, da ljubezen do narave združuje ljudi različnih držav, se ves čas držimo tudi slovenski pohodniki. Smo del krovne organizacije, ki šteje več kot tri milijone članov iz 34-ih evropskih držav,« je dejal Jože Prah, predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji in opomnil, da načelo o brisanju državnih meja danes nekoliko izgublja svojo prvotno izvirnost.

Pohodniki so pot začeli pri Iškem Vintgarju in od tod nadaljevali proti Krvavi Peči, kjer so se ob akordih kitare in dobrotah okrepčali. Dobro uro so stopicali po gozdnatemu pobočju tega dela velikolaške občine, ko jih je na križišču poti ob stavbi, kjer je svoj čas stala gostilna, danes pa v njej živi družina treh generacij, pričakalo tudi humorno presenečenje. Šolska ura je bila namreč rezervirana za klinčarici (izdelovalki zobotrebcev), dvojčici, Slavo in Franjo. Z obrtjo, ki je nekoč bila pri sleherni hiši pomemben vir zaslužka, sta se spoznali že v otroštvu, zato jima še danes zlahka gre od rok. Tudi žlahtne prigode iz »klinc fabrike« (delavnice), ko so si s pogovorom in petjem krajšali čas, ne bodo šle v pozabo. Po odrskem sprehodu skozi zgodovino dela suhorobarske obrti, so se pohodniki okrepčali s kulinaričnimi dobrotami Društva za ohranjanje dediščine in se sprehodili do bližnjega, sicer edinega bivaka za pohodnike na tej poti, za katerega zgledno skrbi družina Kraševec, pa še do ostankov rimske zapore Claustra v Selu, ki jo čuva rimski vojščak umetnika Dušana Zekovića.

»Zahvalni smo velikolaškemu zavodu Parnas oziroma direktorici Metki Starič, ki je pomagala pri obnovi križišča peš poti, čaka nas še obnovitev strehe na njem,« je pred nadaljevanjem poti proti Blokam Jože Prah z druščino pomahal v slovo. Ob tamkajšnjem jezercu so jih pričakali številni pohodniki, dogajanje v zibelki slovenskega smučanja pa so, ob družabnem snidenju, okronali tudi pravljični junak teh krajev Martin Krpan, minister Gregor in dvorni pisar.

Prvič po 20-ih letih je več kot 100 popotnikov v enem letu prehodilo eno izmed evropskih pešpoti v Sloveniji. Slednji so prijeli priznanja. Praznovanje je del prireditev ob letošnjem vseslovenskem Tednu gozdov, ki je potekalo pod geslom »Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi«.

(mgć)

Komentarji