Fizična aktivnost upočasnjuje staranje

0

Staranje (biološko) je proces, ki se mu ne more izogniti noben človek. Na staranje vplivajo mnogi dejavniki, vendar lahko človek zavedno proces staranja z zdravim življenjskim slogom upočasni.

Vadbo je potrebno prilagoditi glede na zmožnosti posameznika

Med najmočnejše vire zdravega življenjskega sloga uvrščamo primerno telesno dejavnost. Procesi staranja pri redno gibalno aktivnih potekajo počasneje, kot pri neaktivnih, saj redna gibalna aktivnost igra pomembno vlogo pri upočasnjevanju upadanja fizioloških funkcij in preprečevanja bolezni (Petavs, Backović in Štrumbelj, 2008). Prav tako vadba povečuje gibčnost, ohranja elastičnost tkiv in mišično maso, povečuje dotok krvi do celic v katerih so hranila in kisik za tkiva ter odstranjuje presnovne produkte (Hrušovar, 2008). Pri načrtovanju vadbe je potrebno upoštevati vadbena načela ter primerno načrtovati vse vadbene količine glede na stanje in zmožnosti posameznika oziroma skupine.

Moč je ena izmed osnovnih gibalnih sposobnosti

Vadba moči predstavlja dražljaj, ki izzove nekatere spremembe v telesu kot posledico prilagoditev telesa na obremenitve. Z redno vadbo moči pa zaradi povečane učinkovitosti regulacije živčnega sistema, povečane mišične mase, izoblikovanja elastičnih mišičnih komponent in povečanih zalog energije, skeletne mišice postanejo močnejše (Pori P., Pori M. in Vidič, 2016). Znano je, da je moč ena izmed osnovnih gibalnih sposobnosti, ki nam omogoča učinkovitejše gibanje v športu in seveda tudi pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vadba za moč naj bi tudi zmanjševala možnosti poškodb, ker krepi mišično-skeletni sistem.

Pomen moči za starostnike

Še posebej za starostnike je poudarek na moči toliko bolj izrazit, saj človek izgubi samostojnost, kadar njegove mišice tudi z maksimalnim naporom niso več dovolj zmogljive, da bi lahko obvladoval svoje telo (maso in premikanje stvari). S tem postane odvisen od drugih ljudi in pripomočkov. Minimalen nivo moči mišično-skeletnega sistema je potreben

prav pri vsakem gibu oziroma opravilu, ki jih izvaja posameznik. Že za ohranjanje primerne telesne drže je potrebna moč določenih mišic, ki okostje držijo v primerni legi. Samostojnost življenja posameznika pa definirajo predvsem opravila osnovne telesne higiene, hranjenja in premikanja po bivalnem okolju. Pri tem mislimo na hojo, počepanje, predklanjanje, obračanje, iztegovanje, upogibanje, potiskanje, vlečenje, nošenje, dvigovanje …

Namen vadbe v starosti je ohranjanje predvsem splošne mišične moči in vzdržljivosti v moči (Petavs idr., 2008). Mišična sila s starostjo upada. Ta trend se začne nekje po 50. letu starosti in se okrepi po 70. letu. Najpomembnejši dejavnik zmanjšanja moči je sarkopenija (zmanjšanje mišične mase). K temu so najbolj podvržena hitra mišična vlakna in kot posledica se zmanjša največja sila, ki jo lahko mišica razvije ter tudi sposobnost eksplozivnih gibanj (Strojnik, 2011).

»Med tem, ko v mladosti dajemo poudarek na krepitvi srčno-žilnega sistema (razvoj vzdržljivosti) pa v starosti bolj poudarjamo krepitev mišično-živčnega sistema (vadba za moč).«

Mišice imajo poleg skrbi za gibanje še vrsto drugih pomembnih funkcij, kot so nadzor telesne temperature, hidriranosti in uravnavanje krvnega sladkorja. Pri odrasli dobro trenirani osebi moškega spola predstavlja delež mišične mase okoli 40% celotne telesne mase, pri ženskah pa okoli dve tretjini te vrednosti. Mišica je glavni organ za proizvodnjo toplote. Ker se mišična masa v starosti zmanjša, se s tem uravnavanje temperature poslabša (vendar to ni edini dejavnik). Mišice so tudi pomemben zbiralnik vode. To je pomembno zlasti pri znojenju, ko telo izgublja vodo, ki izhaja predvsem iz krvi (manjša se volumen krvi). Aktivne mišice so največji porabniki krvnega sladkorja. Pomanjkanje aktivnosti lahko prispeva k razvoju diabetesa tipa 2. Z vadbo pa lahko negativne učinke diabetesa zmanjšamo (Strojnik, 2010).

David Gole, dipl. kineziolog, iz osnutka magistrskega dela, 2020

Komentarji