Fižol na žlico, kot glavna jed in kot solata

0
dav

Zbrani okoli širom prepoznavnega Fižolovega dne v Hrovači, ki ga je tamkajšnje Vaško etnološko turistično kulturno društvo pripravljalo zapored vrsto let, so si lani avgusta vzeli čas za premor in snovanje načrtov, kako tej turistično kulinarični prireditvi dati novo vsebino. Ali bo zadnjo soboto avgusta tudi letos okoli vaške lipe dišalo po fižolovih dobrotah, za enkrat še ni znano. Je pa v tem času v Hrovači ne le domače ampak tudi doslej znane fižolove jedi in vse, kar zraven sodi v knjigo zbrala in jo v Rokodelskemu centru predstavila mag. Andreja Škrabec. Poleg številnih receptov, napotkov in zanimivosti, pa branje knjige spremlja izvirni ribniški humor, da bo jed pri pripravi čim bolj užitna. Andreja Škrabec je dejala, da jo je pisanju knjige pritegnil navdih dogajanja ob fižolovem dnevu. »Če ne bi bilo moje fižolove torte, ne bi bilo tudi moje knjige. Ali pa, če ne bi bilo fižolovega dne, ne bi bilo moje torte. Tako se je začelo… Sicer pa je v kuharici, ki odstira tudi hrovaško kulturno dediščino, širok nabor teh jedi, bodisi iz domačih (jota, trojka, Ribničan, fižlova juha, torta, sladoled) ali tujih kuhinj«.

Tudi slovenska ljudska ustvarjalnost je namenila fižolu, kot je zapisal etnolog dr. Janez Bogataj, kar nekaj verzov in pesmi, tudi pregovorov, kar nesporno dokazuje, kako pomembno mesto ima fižol v prehranski kulturi Slovenije. Ravno to ponuja knjiga Andreje Škrabec.

Knjiga , ki je menda prva take vrste pri nas, je nastala v okviru projekta Kuharica, fižolov dan, ki je sofinancirana iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V njem so moči združili podjetje Equus-Stanislav Škrabec Ribnica, zavod Parnas iz Velikih Lašč in podjetje Lesart iz Kočevja.

(mgć)

Komentarji