Gasilke, ponos ne le Sušij, ampak tudi Ribniške doline

0

Vaščani Žlebiča, Sušij, Slatnika in Gorenjih Lazov, vseh skupaj je okoli 400, na Ribniškem lahko zadnja dva meseca bolj trdno spijo kot prej, saj bojazni, da bi jim podeželski mir skalilo oglašanje rdečega petelina skoraj ni. Če pa bi ognjeni zublji kdaj pri njih kazali moč, bi jo v kali zatrli vrli gasilci PGD Sušje oziroma njihova udarna pest, ženska članska desetina B.

Slednja se to jesen ponaša z naslovom državnih podprvakinj, katerega so si ga prigarale na memorialnem, sicer najbolj množičnem in prestižnem tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Gornji Radgoni. Da jim ta prostovoljna dejavnost zlahka gre od rok, so slikovito pokazale v treh tekmovalnih panogah na prekmurski ravnici, in sicer mokri vaji s podaljšanimi tremi napadi, odločnemu korakanju, ki je najbolj podoben vojaškemu in kratkem teoretičnem testu, za katerega se je bilo potrebno naučiti odgovore na 250 vprašanj.

»Leta 2016 smo v Kopru na istem tekmovanju pristale na 22 mestu. Seveda nam ni šlo po željah, smo pa bile odločene – saj veste, ženska pokončnost – da se preko regijskega tekmovanja lani znova uvrstimo na državno prvenstvo. Primerno temu smo vadile, zagotovo veliko več kot do takrat. Skratka, trud se je, čeprav nam je konkurenca dihala za ovratnik, poplačal. To je zgodovinski dosežek društva, tudi Gasilske zveze Ribnica,« je polna hvale na račun sotrpink podrobno razložila njihova desetnica, Lucija Tanko. Je tudi med ustanovnimi članicami iz leta 2003.

»Pride soseda in me vpraša, če se jim pridružim. Z veseljem, sem ji pritrdila. Ogenj bomo gasile, tako kot naše sovaščanke prej,« odstira spomine, ko je tudi v njej zašepetal gasilski pozdrav »Na pomoč«, ki ga je stanovskim kolegom sredi 19. stoletja podal Ignacij Merhar.

Čez eno leto pa je druščina dobila svoj profil. »Ne onega na družabnem omrežju, kot se temu reče danes, ko hočeš biti viden, ampak tistega med stanovskimi kolegi. Naše uniforme so vse bolj pritegnile sovaščanke, delo nas je neslo, o nas se je govorilo. Ugajalo nam je, kako ne bi,« se pohvali Nuša Petelin, Zagrajčanka, ki je prve črke gasilstva spoznala že v rojstni vasi nad Krko.

Ne le pripadnost prostovoljnosti in uniformi, desetino povezuje solidarnost, družabnost, prijateljstvo in tovarištvo tudi v vsakdanjem življenju. Skratka, sosedje za vzor. To je pravzaprav poligon za druženje, po katerem strumno stopicajo ob slehernem dogajanju. Palico v roki ima, se malce pošalijo, Zdenka Štupica. Ko so naporne vaje na izdihljaju, ona vedno reče, »punce, dajmo vsaj še eno, za diplomsko nalogo.« V začetku, tudi ona je ustanovna članica, je imela vedno s seboj telefon. Ko je zacingljal, se je nemudoma oglasila. Saj veste, podjetnica je, sprejeti je bilo treba naročila za prevoz tovorov. Že dolgo temu ni več tako. Ko se na ekranu »pametnega« telefona izpiše števila, Zdenka odvrne. »Naj počaka, da je vaje konec,« se vrstijo pričevanja, ki še bolj tkejo niti med njimi.

Kako se znajo praktično spoprijeti z dimom in ognjem, so doslej že nekajkrat pokazale. Enakovredno s člani svojega društva. To si ne štejejo kot čast, to je predvsem poslanstvo. »Večkrat je zagorelo, me pa smo pomagale z vodo in opravile tako imenovane nevidne, a sila pomembne naloge. Tudi motorni brizgalni smo vselej kos,« združeno pritrdijo.

Pod vse njihove uspehe, teh je bilo v 15-ih letih res veliko, se od prvega dne podpisuje mentor Alojz Lovšin, sicer gasilec od sedmega leta, ki je odločen, pravičen in nepopustljiv. Predvsem zaradi teh lastnostni si ga želijo v svojih vrstah še naprej sedanje članice ženske desetine B PGD Sušje: Breda Trdan, Bernarda Drobnič, Vilma Govže, Marija Lovšin, Petra Šilc, Sabina Novak, Jana Petek Volčanšek, Zdenka Štupica, Lucija Tanko in Nuša Petelin.

In še to: V Sušjah gradijo novi Gasilski dom. To bo prostor ne le za tehniko in opremo, ampak kotiček za vaško shajanje. Vse več novih članov, zlasti mladih, trka na njihova vrata, uspeh ženske desetine pa jim je zagotovo dal vetra v jadra. » Pred nami je veliki izziv. Želimo si uvrstitve na gasilsko olimpijado, ki bo v Celju. Smo generacija približno enakih let in zmožnosti in ciljev,« so poudarile ob prejemu občinskega priznanja.

(mgć)