Gostilna Braune

0

Nekoč gostilna Braune, je hiša v centru mesta ob Rinži, ki ji vedno pravimo samo hiša nasproti gostilne Pri Janezu.

Nekoč gostilna Braune, je hiša v centru mesta ob Rinži, ki ji vedno pravimo samo hiša nasproti gostilne Pri Janezu. Zgradila jo je kočevarska družina Karla Brauneja, daljnega leta 1888 in je bila v njej gostilna vse do sredi 2. svetovne vojne. Žal pa podrobnejših podatkov o njeni zgodovini še ni.

Današnji lastniki, Kverhovi, hišo zadnja tri leta obnavljajo. V intervjuju, nam je Tanja Kverh zaupala, da je osebno zelo ponosna nad svojo odločitvijo, ko je zapustila udobno pisarno v bančni stolpnici v centru Ljubljane. Imela je zanimivo in odgovorno delo. Lepe obleke in visoke pete je zamenjala za preprostejše življenje na manjši kmetiji v Suhem Potoku, kjer gojijo koze in kokoši, molzejo mleko, delajo mladi kozji sir ter pridelujejo bio zelenjavo.

Torej, Tanja vi ste solastnica te hiše. Je bila hiša podedovana zapuščina ali ste jo kupili?

Hišo, smo Kverhovi kupili pred tremi leti. Že, ko sem hodila v gimnazijo, se mi je zdela ta hiša ob mostu nekaj posebnega in ko se je nekega zgodnjega spomladanskega dne pojavil plakat, da se hiša prodaja, smo se še isti večer odločili, da jo kupimo od takratnega lastnika.

Kako to, da ste se odločili za obnovo in ne za rušenje ter ponovno izgradnjo?

Niti za trenutek nismo pomislili, da bi hišo porušili. Kljub temu, da je bila na pogled v zelo slabem stanju, smo v njej videli lepoto in iznajdljivost nekdanjih mojstrov. Tako je hiša ostala na zunaj taka, kot je bila sezidana, vključno s prizidkom, ki je bil naknadno pripojen k hiši in ga nismo hoteli porušiti, ampak se je projektant odločil za teraso in dodatne nosilne loke.

Rada bi še povedala, da je v času obnove, oče Peter prevzel vlogo kritičnega svetovalca, sestra je siva eminenca, ki določa obliko oken, vrat, fasade, stopnic in tako dalje, jaz pa sem zadolžena za stike z javnostmi.

Že morda veste, koliko vas bo približno prišla, s finančnega vidika, celotna obnova?

Obnova stare hiše, še posebej, če je v takem stanju kot je bila le-ta, je seveda draga. Že do sedaj so stroški skoraj enkrat višji, kot smo načrtovali. Gre za družinski projekt in vanj smo vložili tako rekoč vse naše dosedanje delo in prihranke.

Ste že razmišljali o načrtih za prihodnost? Bodo v hiši morda potekale kakšne dejavnosti?

Že od prvega trenutka si želim, da bi v hiši uredili prostor za manjšo trgovinico, kjer bi prodajali domače, kočevske pridelke. Doma pripravljene marmelade, sokove, peciva, zeliščni preparati, da kočevskega medu, ki ima evropski certifikat sploh ne omenjam.

V pritličju je tudi precej velik prostor, ki bi bil namenjen raznim družabnim dogodkom. Morda bi v njem lahko bila celo poročna dvorana. Sploh pa želimo celotno pritličje urediti tudi kot razstavni prostor za vse kreativne ljudi, ki imajo kaj pokazati. V kleti nameravamo odpreti manjši lokal z vrtom, kjer bi stregli kavico, čaje, domače likerje in domače pecivo. V mansardi pa urejamo stanovanje za nas Kverhe.

Ste si že zamislili ime za hišo? Namreč stare hiše imajo pogosto neko ime, na primer: Žuničeva hiša, pri Kverhovih,..

Hiša zaenkrat še nima imena, smo pa že razmišljali o tem in se odločili, da bomo pripravili nekaj predlogov in za mnenje povprašali naše prijatelje, sorodnike, znance…

Ob tej priložnosti, bi se radi iz srca zahvalili delavcem, ki so v mrazu, na prepihu ali v največji vročini garali v hiši, ter nas kljub temu vsakič, ko smo prišli, sprejeli z dobro voljo in nasmehom. Projektantu Marcusu Finku, gradbeniku Robertu Lahu, arhitektoma Milošu Hrastelju in Tomažu Kejžarju, ki vodita in usmerjata gradnjo, Igorju Aupiču, ki s svojo ekipo daje zaključno podobo hiši, krovcu Petru Sevenšku, ki je pokril hišo, kamnosekoma Alešu in Mateju Erjavcu, ki sta obnovila portal, pleskarju Janku Bojnecu, mizarju Robertu Pantarju, inštalaterjema Robertu Letnarju in Dušanu Janežiču, ki sta hišo prepredla s cevmi in žicami.

Brez njihovega dela, bi bila mojstrstva ob mostu še vedno propadajoča stavba. Zahvala gre tudi občini za moralno podporo in vzpodbudo. Zahvaljujemo se tudi osebju in stalnim gostom sosednjega gostišča Pri Janezu, ki so se skupaj z nami iskreno veselili vsake faze obnove.

Vse Kočevarje vabimo, da z dobro voljo in pozitivno energijo prispevajo, da bo hiša zaživela in nam bila vsem v veselje.

Komentarji