Intervju: Janko Veber, predsednik državnega zbora

0

Janko Veber je politik z veliko kilometrine. Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, ki bo julija dopolnil 53 let, so kočevski volivci kar štirikrat zapored izrazili svoje zaupanje in ga izvolili za župana. Fotografija: Borut Krajnc – arhiv Državnega zbora

Janko Veber je politik z veliko kilometrine. Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, ki bo julija dopolnil 53 let, so kočevski volivci kar štirikrat zapored izrazili svoje zaupanje in ga izvolili za župana. Danes je član kočevskega občinskega sveta. Kot poslanec v državnem zboru je bil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov in član različnih parlamentarnih komisij. Po petih poslanskih mandatih je letos po izvolitvi v državnem zboru zasedel drugo najpomembnejšo politično funkcijo v državi – mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Dr. Gregor Virant, ki ste ga nasledili – če pustimo ob strani kratko obdobje predsedovanja Jakoba Presečnika – se je odrekel osebnemu varovanju. Kakšno je vaše stališče glede tega? Je varovanje predsednika državnega zbora res nujno potrebno?

V času predsedovanja gospoda Viranta je obstajala možnost, da se oseba, ki dobi zaradi opravljanja določenih nalog status varovane osebe, varovanju lahko odpove. Ko sem sam zavzel to funkcijo, je bila že v veljavi uredba, ki te izbire ni več omogočala. Ker me boste verjetno vprašali, ali bi se varovanju, če bi ta možnost še obstajala, odrekel, naj povem, da se mu, glede na dosedanje izkušnje vodenja državnega zbora, ne bi odrekel. Varnostniki, ki opravljajo tudi prevoz od doma v službo ali na katerokoli drugo lokacijo, so mi v izjemno pomoč in oporo. Njihova prisotnost mi omogoča, da svoje delo opravljam v bistveno večjem obsegu, kot bi ga opravljal brez njih.

Politični nasprotniki so vam ob izvolitvi očitali, da ste bili v svojih izjavah, ko ste bili v opoziciji, preostri, da ste zbujali pesimizem in povečevali konflikte, vloga predsednika državnega zbora pa je, nasprotno, povezovalna, tako rekoč mediacijska. Kako odgovarjate na te očitke?

Kot poslanec imam izkušnje v delovanju tako znotraj vladajoče koalicije kot tudi v opoziciji. V tej vlogi sem bil vse do predčasnega konca prejšnje vlade. Ta vloga je bila zelo izpostavljena, saj sem prevzel vodenje desetčlanske poslanske skupine Socialnih demokratov. Če želiš opozoriti na težave, ki jih lahko doživimo zaradi predlaganih zakonov, moraš to včasih povedati na zelo enostaven, konkreten način. Zelo pomembno je vedeti, da tako majhna poslanska skupina, kot je bila naša, toka dogodkov ni mogla spreminjati. Mislim pa, da moraš kot opozicijski poslanec vendarle javnost jasno opozoriti za kaj gre, pokazati na pomanjkljivosti predlogov, ki prihajajo v državni zbor. Očitno mi je to uspelo. V vlogi predsednika pa moraš seveda skrbeti za uspešno delo tako koalicije kot opozicije, kar pomeni, da je potrebno zelo dobro poznavanje delovanje državnega zbora, saj moraš igrati mediacijsko vlogo.

Protestni shodi, ki smo jim priča od začetka zime, niso bili uperjeni le proti nekdanji vladi, pač pa proti etablirani politiki nasploh. Kakšno sporočilo razberete iz teh protestov?

Ves čas, ko so se protesti pojavljali, sem poudarjal, da so upravičeni. Politika, ki je šla zgolj v smeri varčevanja in zmanjševanja socialnih in zdravstvenih pravic, pa tudi zmanjševanja dostopnosti izobraževanja, ni bila politika, ki je dobila podporo na volitvah. Če pa nekdo na volitvah govori eno, ko dobi oblast, pa dela nekaj drugega, je prav, da ljudje, ki to občutijo na svoji koži, poskušajo to tudi glasno povedati. Večkrat sem povedal, da jih podpiram in prav zdaj (pogovor je potekal 3. aprila, op. p) kot predsednik državnega zbora organiziram pogovor s civilno iniciativo, ki organizira proteste. Želim namreč omogočiti dialog med aktualno politiko oziroma državnim zborom kot zakonodajno vejo oblasti, kar bi prineslo izmenjavo pogledov na rešitve, ki jih zagovarjajo posamezni predstavniki civilnih družb.

Pred nedavnim so bruseljske usmeritve v zvezi s pitno vodo po Evropi povzročile strah, da ta ne bo več javno dobro in da se bo dostopnost do kakovostne vode z morebitnimi koncesijami in privatizacijo vodnih virov poslabšala. Sami ste se kot strokovnjak s področja hidrotehnike več let ukvarjali prav z vodo. Kako gledate na to problematiko?

Vodil sem podjetje za oskrbo s pitno vodo in dosegel, da se ni privatiziralo, ostalo je v 100-odstotni javni lasti. Pa čeprav je bilo takrat, v prvi polovici 90-ih let, moderno privatizirati vse, kar se je privatizirati dalo. To se je izkazalo za dobro – cena vode je tako bistveno nižja kot tam, kjer so vodooskrbna podjetja v delni zasebni lasti ali jih imajo v celoti v upravljanju zasebna podjetja na osnovi koncesij. Če bi postal zasebna last sam vodni vir, bi to pomenilo tako hude omejitve, da si tega niti predstavljati ne znam. Zato sem temu kot poslanec nasprotoval. Skupaj s kolegom Dejanom Židanom sva kot prva opozorila na ta proces, ki se je začel tudi znotraj EU. Na Odboru za kmetijstvo in okolje sva dosegla sprejem sklepov, ki napotuje vlado in vse institucije, ki delajo v Sloveniji na področju vodnih virov, da ne dovolijo njihove privatizacije. Za normalen razvoj družbe bi bila privatizacija, dolgoročno gledano, zelo škodljiva.

Bili ste član več parlamentarnih odborov, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano, pa s prometom, prostorom in z okoljem. Zdi se, da je ob političnih krizah in finančno-gospodarskih težavah zadnjih let še zlasti okolje odrinjeno na rob, kar ima lahko dolgoročno zelo negativne posledice. Kaj sami menite o tem?

V obdobju, ko smo si prizadevali za vstop v EU, je prevladoval izjemen interes za zaščito okolja v okviru Nature 2000. Slovenija je tako z vstopom zavarovala skoraj 34 odstotkov svojih površin, kar je eden najvišjih deležev zavarovanega območja v EU. Takrat sem si prizadeval, da bi imeli v skupini, ki je predstavljala Naturo pri Evropski komisiji, tudi predstavnike gospodarstva oz. tiste, ki se ukvarjajo z razvojem. Ko se je odločalo o zavarovanju, se je to zgodilo brez javne predstavitve teh ukrepov v lokalnih skupnostih. Tudi ekonomska stroka ni imela priložnosti povedati, kako bo to vplivalo na razvoj. Razkorak med interesom po ohranjanju okolja in razvojem je po mojem mnenju v Sloveniji povzročil konflikt. Ta konflikt vodi v smer poizkusov, da bi na silo posegali v Naturo 2000, kar pa je nedopustno. Za ljudi, ki živijo in delujejo na območju Nature, to dejstvo prinaša omejitve. Zato menim, da bi bilo treba razmišljati o reviziji tega postopka. Vse, kar se bo v tem smislu dogajalo, pa je vezano na Evropsko komisijo, ki je pristojna za spremljanje Nature. V okviru te revizije bi lahko opravili razpravo, ki prej ni bila opravljena. To je zelo zahteven proces, ki se ga ta hip še nihče ni upal sprožiti, a menim, da bi bilo treba te možnosti proučiti. Drugi problem v zvezi z okoljem se nanaša na močno obremenjena, poseljena območja, kjer je v zraku veliko prašnih delcev. Ta problem smo seveda zaznali, konkretnih ukrepov pa zaenkrat še ni. So pa ti vezani predvsem na prometno politiko. V vsem času obstoja samostojne Slovenije smo zanemarjali javni potniški prevoz, močno pa se je povečeval avtomobilski promet, mestna središča so postala preobremenjena z avtomobili. Na to sem ves čas opozarjal. Zato sem zagovornik ukrepov za razvoj javnega potniškega prometa, kamor denimo sodi tudi enotna vozovnica, s čimer bi zmanjšali porabo energije, razbremenili mestna jedra, zmanjšali količino delcev v zraku.

 

Fotografija Borut Krajnc-arhiv Drzavnega zbora

Če pogledamo še nekaj stvari, ki so pomembne za Kočevje. Kaj lahko na politični funkciji, ki jo zasedate, napravite zanj?

Vloga državnega zbora je sprejemanje zakonodaje in drugih strateško pomembnih aktov, ki so, ko so sprejeti, za vlado zavezujoči. Kot poslanec in tudi kot predsednik državnega zbora imam pristojnost nadziranja teh aktov. Pri tem želim spomniti, da smo v času Pahorjeve vlade sprejeli odločitev, da se Kočevski zaradi velike brezposelnosti, ki je nastopila kot posledica finančne in gospodarske krize, pomaga. Sprejet je bil program Pokolpje, pri katerem sem aktivno sodeloval. Ta omogoča spodbude za razvoj gospodarstva, za odpiranje novih delovnih mest in za izgradnjo infrastrukture, predvsem gre tu za železnico Grosuplje-Kočevje in cestno povezavo od ljubljanskega cestnega obroča do Kočevja. Podlaga temu je Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki smo ga v ta namen sprejeli v državnem zboru. Sam program Pokolpje je sprejela vlada kot izvedbeni akt tega zakona. Seveda se bom zavzemal, da se ta izvaja in tudi dopolnjuje z ukrepi, ki so potrebni za uspešen nadaljnji razvoj.

Kako kaže s hitro cestno povezavo med Ljubljano in Kočevjem? Kdaj se bodo po vašem mnenju stvari premaknile?

Program Pokolpje traja do leta 2016, zato ves čas zelo resno opozarjam, da ni dobro, da župani od Škofljice pa do Kolpe razmišljajo o umestitvi obvoznice na Škofljici v Naturo 2000. To je iz prej omenjenih razlogov zelo dolgotrajen proces, pa tudi nobenih zagotovil ni, da bo cestno traso sploh mogoče umestiti vanjo. Ko se župani pogovarjajo o letu 2020, vedno znova opozarjam, da moramo cestno in železniško povezavo urediti prej, do leta 2016. Zato predlagam, da se takoj, ko bo zaključena posodobitev dvokilometrskega odseka ceste pri Pijavi Gorici, pristopi k izgradnji polnega priključka na avtocesto na Šmarju-Sap. Tukaj je objekt že umeščen v prostor, treba pa je čim prej začeti z odkupom zemljišč. Gradnja se lahko začne že naslednje leto. To pomeni, da se bo del prometa na Škofljici lahko preusmeril na avtocesto pri Šmarju-Sap, nato pa bo mogoče pot nadaljevati v želeni smeri. To je ukrep, ki ga je mogoče in ga je potrebno izvajati takoj. Predlagam, da potem obstoječo cesto od Škofljice do Rudnika razširimo v štiripasovnico. Naslednji ukrep so obvoznice pri Velikih Laščah, Ribnici in Kočevju. Tu apeliram na občine, da čim prej sprejmejo ustrezne prostorske akte, da se čim hitreje začne pripravljati dokumentacija. Vse to je mogoče napraviti do leta 2016. Močno si bom prizadeval za podporo županov, da enotno nastopijo z zahtevo do vlade, da začne to izvajati v okviru programa Pokolpje.

Zakaj je posodobitev cestnega odseka pri Pijavi Gorici zastala? Kdaj se bodo dela nadaljevala?

Razlog za zastoj je v stečaju izvajalca del, Cestnega podjetja Ljubljana. Po informacijah, ki jih imam, je bil ponovni razpis že zaključen, tako da se bodo dela lahko nadaljevala. Potrebno je napraviti primopredajo del in jih dokončati. Mislim, da bodo zaključena letos. Gre za evropski projekt, tako da je denar za izvedbo zagotovljen.

Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno napraviti, da bi se zvišala blaginja ljudi v kočevski občini?

Ko sem bil še župan, smo s tem namenom ustanovili podjetniški inkubator. Ta omogoča nastanek novih podjetij in vključevanje mladih, ki končajo študij, tako da lahko poklicno pot nadaljujejo v domači občini. Kot župan sem v svet inkubatorja uspel privabiti zelo eminentna imena, denimo direktorja jedrskega reaktorja pri Institutu Jožef Stefan, ki je danes žal že pokojni, dekana ljubljanske fakultete za računalništvo, pa dr. Ivana Prebila s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. K oblikovanju razvojnih programov v Kočevju sem hotel pritegniti akademsko sfero in znanost. Z višjo stopnjo tehnologije bi lahko povečali dodano vrednost v naših podjetjih. Že v času študija bi lahko študentje opravljali v inkubatorju določene raziskave, saj smo si zamišljali tudi postavitev nekaterih laboratorijev. To je še vedno moja vizija. Žal pa se je lokalna politika kasneje odločila, da lahko v Kočevju samo domačini povedo, kaj je zanje najbolje, tako da smo kontakte z univerzami izgubili. To je po mojem mnenju ta hip velika napaka lokalne politike. Želim si, da bi bil ta stik znova vzpostavljen. Prenos pomembnih tehnologij v naše okolje namreč vidim kot ukrep za izboljšanje dviga življenjske ravni. Razvojne možnosti vidim tudi v navezavi stika s podjetji, ki imajo svojo razvojno vizijo, naj omenim vsaj tri med njimi, in sicer  Intersocks, Kolektor in Melamin. Z njimi bi morali poskušati napraviti razvojni preboj in pridobiti nova delovna mesta.

Do aktualne občinske oblasti v Kočevju ste precej kritični.

Zaskrbljen sem zaradi njenega neprimernega odnosa do podjetniškega inkubatorja in ugotavljam, da so bila zadnja tri leta za Kočevje izgubljena. Prišlo je do novih stečajev, brezposelnost se je povečala, kar me skrbi. Skrbi me tudi, da se rešitve, ki jih predlagam kot občinski svetnik ali kot poslanec državnega zbora, ignorirajo. Konkretno sem denimo predlagal, da podjetniški inkubator od stečajnega upravitelja odkupi objekte nekdaj izvozno uspešnega lesnega podjetja, ki je šlo v stečaj. Za to sem tudi zagotovil denar v občinskem proračunu. S tem bi rešili problem zaposlenih, ki so delo izgubili in poplačale bi se jim obveznosti, ki so jih imeli kot zaposleni v stečajni masi. Hkrati bi podjetniški inkubator zainteresiranemu omogočil takojšnje nadaljevanje proizvodnje, saj so bili v objektih stroji in še celo nekaj lesne mase. Žal so na občini rešitev, ki sem jo predlagal, zavestno onemogočili. Izključujejo me iz občinskih aktivnosti, ne vabijo me na pogovore, kot so denimo tisti o cestah. Zato prihaja do zamisli, kot je rešitev problema povezave z Ljubljano z obvoznico, ki naj bi jo do leta 2020 zgradili čez Ljubljansko barje, zavarovano z Naturo 2000. Že večkrat sem jasno povedal, da želim kot poslanec državnega zbora pomagati predvsem gospodarstvu. Delati želim neposredno s podjetji in to tudi počnem. Ravno v teh dneh načrtujem obisk v podjetju Snežnik v Kočevski reki, imam pa tudi že povabilo direktorja Melamina. Vzdrževati želim dosedanje dobre stike z Intersocksom, Kolektorjem in drugimi podjetji. Naj pa ob tej priložnosti povem, da kot občinski svetnik vselej podprem vse predloge in projekte, ki jih je občinska oblast pripravila. Je pa res, da gre večinoma za projekte, ki so bili začeti v času mojega županovanja. Predloge, ki so vezani na nove investicije, vedno podprem. V javnosti se namreč poskuša ustvariti vtis, da kočevski občinski svet dela v nasprotju z interesi ljudi, v nasprotju z interesi razvoja. Seveda opozarjamo na stvari, ki pomenijo hud poseg v standard ljudi. Tako bi na primer predlog 400-odstotne podražitve komunalnih storitev imel hude posledice tako za standard ljudi kot tudi za gospodarstvo. Vendar smo, kar javnosti ni kaj dosti znano, pri sprejemanju treh občinskih proračunov dosegli subvencioniranje cen iz proračuna. Povedati želim, da je vloga občinskega sveta ta hip v občini Kočevje zelo pomembna. Osebno sem zelo zadovoljen, da smo preprečili spremembo projekta ureditve mestnega jedra. Vztrajali smo, da se ureditev opravi v celoti in ne po fazah, ker tako ne bi bila nikoli dokončana. Zelo sem tudi zaskrbljen, ker so želeli spremeniti projekt doma starejših občanov, saj za to ni potrebe. Danes bi lahko bil prizidek že zgrajen. Vedno znova ugotavljamo, da vselej pridejo nazaj na že predlagano rešitev, vmes pa se skuša v javnosti ustvariti vtis, da skušamo nasprotovati. V resnici nasprotujemo le tistemu, kar se po nepotrebnem poskuša spreminjati.

Za konec pa še vprašanje, kako vaša nova funkcija vpliva na vaše družinsko življenje?

Moja celodnevna odsotnost ni nič novega. Odkar sem l. 1994 vstopil v politiko, pa tudi pred tem, ko sem bil še direktor v podjetju Hydrovod, sem bil veliko zdoma. Tudi v obdobju, ko sem bil v vlogi poslanca in župana, je bilo delo zelo intenzivno in časovno obsežno. V tem smislu opravljanje izjemno pomembne funkcije predsednika državnega zbora ni nič drugačno. Je pa vloga predsednika državnega zbora bistveno bolj odgovorna. Teža odločitev in besed, ki jih izrečeš, je veliko večja. Povedati moram, da lahko delo na način, kot ga opravljam, opravljam le z velikim razumevanjem svoje družine.

Pogovarjal se je: Marjan Žiberna

Komentarji