Intervju: Matej Žagar

2

Ko me je dobrim letom začel neznosno boleti hrbet, sem po priporočilu znanca prišla k njemu. Pričakovala sem zgolj masažo za sprostitev hrbtnih mišic. Namesto tega sem dobila celostno obravnavo, izvedela, kaj mi težave povzroča in poleg tega dobila tudi nasvete, kako lahko sama pripomorem k izboljšanju stanja. Matej Žagar je manualni terapevt, ki je s svojim strokovnim znanjem ter celostnim pristopom mnogim pomagal odpraviti bolečine ali pa jih vsaj omiliti. Ker je manualna terapija relativno nepoznan pojem, sem ga prosila, da mi o njej pove malo več.

Matej, povej mi svojo zgodbo – zakaj, kako, kdaj se je vse začelo?

Kolikor se spomnim, se je vse skupaj začelo, ko sem bil star 10 let. Peljali so me v Prezid k Milki Ožbolt. Takrat sem se »zaljubil« v to, kar počne, všeč mi je bilo, rekel sem si: To bom počel! Potem sem za dolgo časa pozabil na to. V času največje krize, po končanem študiju gozdarstva, ko je bilo težko dobiti službo, sem šel na prvi tečaj masaže. Odkril sem, da imam občutek v rokah in da vem, kaj telo potrebuje. Pri masaži je problem, ker veš premalo o telesu. Poznaš tehniko masiranja, ne poznaš pa anatomije in fizionomije, ne veš ničesar o bolečini, o boleznih, o gibalnih nepravilnostih, poškodbah…, pač ne veš, kaj se v telesu dogaja. Ne veš ali boš izboljšal stanje ali naredil še večjo škodo. Zato sem se vpisal na Akademijo za manualno terapijo. Študij je zahteven in intenziven, glede na to, da nisem izhajal iz medicinske stroke. Predavali so nam zdravniki, fizioterapevti, osteopati. Terminologija je bila povsem nova, veliko je bilo latinščine. V prvem letniku je bilo res težko slediti vsemu skupaj, a je steklo. Glede na to, da ima študij veliko praktičnih predmetov, kasneje ni bilo tako težko, saj je bilo potrebno teoretično znanje takoj uporabljati pri manualnih tehnikah.

Glede na to, da praviš, da je bilo od začetka težko- ali je bilo pričakovano, da se bodo na ta študij vpisali ljudje s predhodnim znanjem medicine?

Program je tako zastavljen, da se lahko izobražuje kdorkoli. Je pa res, da je šlo sošolcem z medicinskim predznanjem dosti lažje kot pa meni, ki sem gozdar. Bolj je treba pljuniti v roke, pa gre…

Razlika med tema dvema strokama je velika… Najprej torej poklica manualnega terapevta nisi opravljal tako, kot ga opravljaš sedaj. Je bil to zate sprva hobi oz. nekakšna dopolnilna dejavnost?

Začel sem z masažami v popoldanskem s.p.-ju. Potem pa sem sproti dodajal nova znanja in tehnike v moje delo. Sčasoma redne službe in popoldanskega s.p.-ja nisem mogel več usklajevati, zato sem se odločil, da se popolnoma posvetim poklicu manualnega terapevta.

Torej lahko rečeš, da uživaš v svojem delu?

Zelo. Všeč mi je, ker se nič ne ponavlja. Z vsako osebo moram prakticirati nov kolaž tehnik, do vsakega imam drugačen pristop, vsak je zgodba zase. Ljudje imajo različne težave, različne bolečine. Bolečine so sicer lahko na istih mestih, vzroki pa se lahko razlikujejo. Vedno se je potrebno prilagajati.

Ljudje sicer sploh ne vedo, kaj manualna terapija je…

Manualna terapija je terapija z rokami. Uporabljam različne tehnike, odvisno, ali želim delati korekcijo na sklepnih površinah, mišičnih ovojnicah, mišicah, tetivah, ligamentih, živcih, hormonskem ravnovesju…

Terapija se začne s pogovorom, predstavijo se problemi, bolečine. Potem naredim pregled telesne drže, kjer vidim odstopanja od optimalne linije, nato pa naredim ortopedske in funkcionalne teste, da ugotovim, katero tkivo povzroča bolečino. Vedno iščem vzrok bolečine. Ni nujno, da je mesto bolečine tudi izvor problema.

Ljudje k tebi večinoma pridejo zato, ker imajo določene bolečine…

Da, ker so prisiljeni (smeh). Precej se posvečam pogovoru z njimi in razlagam, zakaj je prišlo do nekega neugodnega stanja in kako lahko sami pripomorejo k izboljšanju. Na sebi je potrebno delati vsak dan. Dobro se počutimo takrat, ko vsi telesni sistemi usklajeno delujejo. Ljudi naučim, da poslušajo svoje telo, da skrbijo zanj vsaj pol tako, kot za svoj avto. Človeško telo ni ustvarjeno za sedenje in ponavljajoče gibe. Potrebuje gibanje, saj se med gibanjem mišice krepijo, napetosti, ki se ustvarjajo ob nepravilni rabi telesa pa odpravljajo. To je naloga vsakega posameznika.

Kako vrednotiš uspešnost terapij?

Manualna terapija ima velik nabor tehnik, zato lahko odpravljam zelo širok spekter težav. Povratne informacije, ki jih dobivam od ljudi so zelo dobre, zagotovo pa ne ustrezam vsem. Zato pa je toliko različnih metod na svetu. Vsak si lahko najde ustrezno, ki zanj deluje. Nekateri od mene pričakujejo čudežne ozdravitve. Telesu pomagam, da se vrne v ravnovesje. To včasih traja dlje časa, odvisno od tega, koliko časa so se težave nabirale. Večini ljudi se bolečine zmanjšajo ali izginejo že po prvi terapiji.

Kakšen pa je status manualnih terapevtov v Sloveniji?

Manualna terapija je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije del tradicionalne medicine, po Zakonu o zdravilstvu v Sloveniji pa metoda zdravilstva. Vsak študent mora ob zaključku študija opraviti diplomski izpit s področja manualne terapije. Diploma je podlaga, da diplomanti po Zakonu o zdravilstvu lahko pridobimo licenco zdravilec-manualni terapevt.

Se ti zdi, da je vse več težav psihosomatskega izvora?

Ljudje smo večnivojska bitja. Vsaka težava na fizičnem nivoju ima lahko tudi psihološki izvor in obratno. Močne emocije in stres se odražajo na našem telesu. Včasih se oseba ne odziva na terapijo. Takrat razložim, da je vzrok najverjetneje psihološke narave in svetujem pogovor s psihoterapevtom.

Kaj je sicer najpogostejši vzrok, zaradi katerega ljudje pridejo na terapijo?

Približno 70 odstotkov ljudi pride zaradi bolečin v vratu in/ali križu.

Kaj je po tvojem glavni krivec za bolečine ravno v tem predelu?

Vsekakor način življenja. Preveč sedenja, v primeru fizičnega dela pa preveč monotonih gibov v nepravilnih položajih. Manjka nam predvsem raznolikosti gibov.

Ali kdaj naletiš na težave, ki jih ni mogoče rešiti?

Da; to so večinoma težke bolezni in kompleksne bolezni notranjih organov. Človek, ki se utaplja se oprime vsakršne bilke. Pogovorim se z osebo, povem kaj lahko delam, česa ne, olajšam kakšen simptom… Moje področje je bolj gibalni aparat.

Kako je s športnimi poškodbami, oz. kakšna je tvoja vloga pri sanaciji le-teh?

Intenzivno pospešim regeneracijo, sprostim preobremenjena tkiva, glede na morebitna nesorazmerja sil svetujem intenzivnejše raztegovanje ene mišične skupine, krepitev druge. Spet iskanje vzroka in na ta način preprečitev, da se poškodba ponavlja.

Kaj bi izpostavil kot glavno prednost manualne terapije v primerjavi z masažo?

Manualna terapija deluje na različnih strukturah: mišice, mišične ovojnice, sklepi, živci. Človeka obravnava kot celoto in si prizadeva za odpravo neravnovesja. Pri masaži gre pretežno za sproščanje in razbremenitev mišic. Masaža je odlična preventivna metoda za zdrave ljudi, medtem ko manualna terapija odpravlja probleme.

Ali bi svoje delo opredelil kot poslanstvo in kakšna je tvoja vizija?

Zelo uživam v svojem delu, saj sem se v njem našel. Ja, lahko rečem, da je neke vrste poslanstvo. Moja vizija za naprej je pravzaprav enostavna in logična. Osvajanje novih znanj, biti uspešen pri svojem delu in prispevati svoj košček k dobrobiti sveta.

Matejevo delo lahko spremljate na spletni strani www.intu.si

Eva M.

Komentarji