Intervju: Prebujeni veteran-gigant

0

Državni program Pokolpja je namenjen občinam, ki ne dosegajo zadovoljive stopnje konkurenčnosti in posledično zaposlenosti.

Po petih letih njegovega udejanja se program konča letos. Njegove delne in zelo na grobo učinke si (z)drznimo navesti že sedaj, ko leto še ni končano. Stopnja registrirane povprečne brezposelnosti Urada za delo Kočevje je za leto 2011 znašala 1536, za mesec maj 2016 pa 1654 iskalcev. A namen tega prispevka vseeno ni spodbujanje neučinkovitosti programa glede zaposlovanja, čeprav bi morda bil primeren za kakšno obdelavo s strani strokovnjakov, tudi neodvisnih. Ne, veliko prej nasproten. Namreč številke bi bile še višje, ako ne bi na našem koncu obstajala uspešna podjetja, ki modro in preudarno krmarijo po globalnem svetu, četudi v podjetnikom ne najbolj naklonjenih časih. Pri tem imamo na Kočevskem poseben unikat, star 50 let, ki ga po uspešnem lastninjenju in prestrukturiranju ni zaneslo apetitom nekaterih, temveč je svojo energijo usmerilo v kolektiv in prihodnost. Pogovarjal sem se z gospodom Zmagom Šego, direktorjem podjetja ITAS-CAS.

 Ali nam lahko zelo na kratko predstavite vaše podjetje?  ITAS-CAS d.o.o. je 100-odstotna privatna firma. Njen proizvodni program je skoraj izključno usmerjen v proizvodnjo mešalcev za prevoz betona, ima pa bogate izkušnje tudi na področju proizvodnje cistern za prevoz sipkih materialov ter na področju stabilnih silosov. Firma je začela poslovati leta 1992,   tradicija tovrstne proizvodnje na isti lokaciji pa sega v leto 1964, ko je bil še v firmi ITAS Kočevje izdelan prvi avtomešalec. Zato je ves razvoj plod lastnega znanja in izkušenj. Tehnična zasnova našega mešalca je rezultat 50 – letne tradicije ter bogatih izkušenj na zahtevnih zahodnih trgih širom po svetu. Podobno prosim na kratko, opišite vašo poklicno dosedanjo pot?Po končani OŠ sem se vpisal v Poklicno kovinarsko šolo v Kočevju kot štipendist podjetja ITAS. Takrat je veljal dualni sistem šolanja kar pomeni, da smo imeli pol leta izobraževanjav šoli in pol leta obvezne prakse v podjetju. Šolanje je bilo triletno. Po končani šoli sem se zaposlil v podjetju ITAS kot ključavničar. Po opravljeni vojaški obveznosti sem se vpisal v 4-letno Srednjo tehnično šolo najprej v Ljubljani in kasneje v Kočevju in jo opravljal ob delu. Šolanje ob delu sem nadaljeval na Višji upravni šoli in takoj za tem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer sem po opravljenih izpitih za 3. letnik prekinil šolanje zaradi družinskih obveznosti in gradnje hiše. Ravno tako pestra je tudi moja poklicna kariera, čeprav je vsa delovna doba povezana z ITAS-om. Kot ključavničar sem delal 5 let, nadaljeval kot operativni planer dela proizvodnje, po opravljeni diplomi na VUŠ opravil enoletno pripravništvo v splošnem sektorju, nadaljeval z delom kot organizator proizvodnje nato kot vodja skladišč, transporta in materialnega poslovanja, nato kot vodja nabave in kasneje kot vodja komerciale PE ITAS-CAS.

Kakšno je stanje v vaši branži na domačem tržišču? Kolikšen je delež izvoza in pretežno kam?Že nekaj let nam izvoz predstavlja 98 % celotne realizacije. Izvažamo od zahodne Evrope, Skandinavije, bližnjega in srednjega vzhoda, severne in južne Afrike do severne in Južne Amerike. Že vrsto let sta naša največja kupca firmi „INTERMIX GMBH“ iz HEIMERTINGEN, GERMANY (sedaj v grupi PUTZMEISTER) ter GORICA INDUSTRIES L.L.C. DUBAI (UAE) s tem, da s prvim sodelujemo  20 let, z drugim pa preko 20 let. Sami iz Slovenije s pomočjo zastopnikov pokrivamo predvsem države bivše Jugoslavije ter Madžarsko.

Kakšne so po vaših izkušnjah bistvene razlike med prodajo na domačem in prodajo na tujih trgih? Ali po vaših izkušnjah obstajajo tudi razlike med posameznimi tujimi trgi?Na področjih, kjer deluje trg in vlada konkurenca ni bistvenuh razlik. Tu so pomembne le kvaliteta, cena in ostale primerjalne prednosti. Seveda pa obstajajo razlike med posameznimi tujimi trgi. Te razlike so tako glede tehničnih zahtev, ki jih mora proizvod imeti (različna priprava betona, kapacitete betonaren, klimatski pogoji, itd.), kot zaupanja in predsodkov glede samega proizvajalca ali države iz katere izhaja.

Kako oz. na kakšen način osvajate tuje trge?Zaradi stroškov trženja in uspešnosti na večino trgov vstopamo preko naših partnerjev v tujini. Oba, glavna, prej imenovana, imata razvito svojo mrežo, ki pokriva tako prodajo, kot servisiranje in zagotavljanje rezervnih delov. Prvemu dobavljamo kompletne lakirane ali nelakirane nadgradnje brez montaže na vozilo, drugemu pa  kompletne sete delov mešalca v 40 fit ladijskih kontejnerjih s tem, da smo partnerja predhodno usposobili za izdelavo bobnov mešalca, tehnično postavitev nadgradnje na vozilo in samo montažo na vozila. Obema zagotavljamo tudi rezervne dele iz svojega obsega dobave.V kolikšnem merilu je svetovna in finančna kriza vplivala na vašo panogo in podjetje?Svetovna kriza se je začela s finančno krizo. Popolno nezaupanje v banke in med bankami je povzročilo verižno reakcijo. To je povzročilo ohromitev globaliziranega dela gospodarstva. Tako je kriza zajela celotno svetovno gospodarstvo. V prvi vrsti in najbolj je prizadela gradbeništvo, ki je še najbolj odvisno od tujega financiranja, s tem pa tudi proizvajalce, ki izdelujejo gradbeno opremo. Med temi smo tudi mi. Tako nam je padla prodaja v letu 2009 in 2010 na 25% tiste iz leta 2008. Leta 2011 je začela prodaja rasti. Kljub vsakoletni rasti v letu 2015 še nismo dosegli nivoja realizacije v letu 2008.

So bili kakšni posebni ukrepi s katerimi ste zajezili te negativne učinke? Kateri?S krizo smo se v prvem polletju 2008 spoprijeli tako, da smo  najprej proizvodnjo količinsko omejili  le na dodelovanje manjkajočih elementov za realizacijo naročenih proizvodov in v istem smislu omejili tudi nabavo. Izkoristili ves star dopust in deloma tudi novega. Intenzivno smo začeli iskati dodatne posle. Prevetrili smo kadrovsko sestavo zaposlenih in od 92 delavcev sedmim izdali sklep o prenehanju delovnega razmerja iz ekonomskih razlogov. Kriterij je bil en sam – lojalnost do firme. Dodatnih 5 zaposlenih je dalo odpoved in se zaposlilo v drugih firmah in ustanovah. Končno št.  je bilo 82 zaposlenih. Za drugo polletje smo se prijavili na razpis za subvencionirano čakanje na delu ter se ukvarjali z realizacijo izobraževanj, ki so bili pogojeni s tem razpisom. V podaljšanje te prijave za naslednje polletno obdobje nismo šli, ker bi nam pogoji iz razpisa vzeli preveč časa in energije. Zato smo pospešeno delali na razvoju proizvoda in tehnologije ter ureditve podjetja. V letih 2009, 2010 in 2011 smo izkazovali izgubo, ki pa jo je nerazporejeni dobiček predhodnih let pokrival, racionalno oblikovanje zalog pa ves čas zagotavljalo likvidnost.

Kako vam kaže?Trenutno nam kaže dobro. Naročil je dovolj in situacija nas sili v povečanje kapacitet in širjenje. V letih 2012 do 2015 smo uspeli pokriti tudi celotno izgubo , ki smo jo pridelali v kriznih letih.

Imate vizijo in področja, ki bi se jih dalo še izboljšati?Seveda imamo vizijo in vemo tudi kaj bi na katerem področju morali realizirati, da bi postali racionalnejši in še bolj učinkoviti. Domišljeni predlogi vstopajo v plan in nato v realizacijo. To je proces brez katerega ni napredka.Ali imamo po vaše spodbudno okolje za proizvodna podjetja v Sloveniji? V celoti gledano imamo v Sloveniji za poslovanje zelo negativno okolje (toga delovnopravna zakonodaja, visoki davki in prispevki na delo, razbohotena in zbirokratizirana državna uprava, preveč podrobna in nejasna zakonodaja, neizdelana politika prežeta s strankarskimi in interesnimi monopoli, itd). Tudi razdrobljenost sindikatov zelo pripomore k ustvarjanju neenakosti med dejavnostmi kot tudi znotraj njih. Poleg tega se nam sesuva zdravstvo, poslabšuje šolstvo, sodstvo je neefektivno, sociala pa delovno sposobnim omogoča standard, ki je skoraj enak zaposlenim. S vsem tem se rušijo vrednote, ki narodu določajo stopnjo civiliziranosti. Vendar ni vse črno. Imamo še vedno pridne, izobražene in iznajdljiv delavce, ki so sposobni konkurirati na mednarodnem trgu.

Če ne, kje vidite izboljšave, ki bi bile s strani države nujne za sprejetje?Verjetno Sloveniji po vseh neuspelih poizkusih ne preostane drugega, kot na novo postavi ogrodje demokracije v državi od vrha do tal in sicer tako, da nobena od vej oblasti ne bo absolutno samostojna. Druga sprememba je potrebna na področju volilne zakonodaje, s katero naj bi se zmanjšal vpliv strank in povečal vpliv neposredno izvoljenih kandidatov.

Ali bi po vaše obstajale alternativne možnosti vašega podjetja, če bi mu tuja naročila močno upadla?Bi, vendar ne na kratek rok.

Povejte nam, na kateri dosežek podjetja ste najbolj ponosni? Kaj vas žene naprej?Največji dosežek je verjetno to, da dokaj uspešno poslujemo že 24 let, da se pri nas razviti in izdelani proizvodi uspešno kosajo s vso evropsko konkurenco, med njimi pa so tudi multinacionalke. Naprej nas ženejo uspehi in stalno napredovanje.

Komentarji