Intervju s Tinkaro Kovač

0

Zaradi letošnje zmage na Emi je najaktualnejša slovenska pevka, sicer pa vrhunska glasbena ustvarjalka, ki z uresničevanjem svojega poslanstva že skoraj 20 let bogati slovenski in mednarodni glasbeni prostor.

Sem le kanal v rokah vesolja, preko katerega teče glasba do ljudi.

Tinkara Kovač. Zaradi letošnje zmage na Emi je najaktualnejša slovenska pevka, sicer pa vrhunska glasbena ustvarjalka, ki z uresničevanjem svojega poslanstva že skoraj 20 let bogati slovenski in mednarodni glasbeni prostor.

 

Foto: Vojko Rotar

… Da je človek odprt do novih izkušenj in do sveta, potrebuje dosti rodovitnih in hranljivih snovi, dovolj svobode, da vse to lahko vsrka vase in pretvori v cvetje in sadeže.

1. Praznični dan, 8. marec, ti je prinesel zmago na festivalu, s katerim si se največkrat spogledovala. Zmagovalna pesem Spet/Round and round te bo 6. maja z ekipo ponesla na veliki oder Eurosonga. Kaj je tisto, kar žene izkušeno in priznano umetnico, prejemnico številnih glasbenih nagrad, ki ima za seboj mednarodna sodelovanja s svetovnimi glasbenimi imeni, kot so Ian Anderson, Carlos Nunez, Massimo Bubola, Robert Plant in drugi, na festival kot je Eurosong?

Pravzaprav v prvi vrsti niti nisem razmišljala o samem nastopu na Eurosongu. Najprej je bila pesem, potem pa želja, da bi le-to predstavila ljudem. Ko se je zgodila zmaga, sem bila vesela, da bo teh ljudi res veliko, največ doslej. Eurosong velja v zadnjih letih za vedno manj glasbeni festival in je v ospredju televizijski šov, a vendar se tudi zgodi, da nanj pridejo glasbeniki, ki res obstajajo dlje kot tisti večer in ta medijski prostor preprosto uporabijo za svojo promocijo.

2. Čisto vsaka izmed tvojih tekmovalnih pesmi na Emi je bila izjemna. Zaradi besedila, interpretacije, vokala, skladbe in seveda flavte. Prednosti tvojega nastopa na Danskem bodo, poleg vrhunske ekipe, zagotovo tvoje dolgoletne izkušnje, pristnost, dvojezičnost pesmi in tisto, kar daje piko na i nastopu na velikem odru –  harmonija med performansom, ki ga pripravljate, in sporočilom pesmi. Meniš, da se bo ta kombinacija dotaknila tudi publike v evropskem prostoru in širše?

Upam, da se bo!

3. Ko sva že v evropskem prostoru, se dotakniva tvojih mednarodnih sodelovanj v obliki projektov, festivalov, koncertiranj, albumov … Medkulturni dialog se pri nas vzpostavlja v zadnjih nekaj letih, a pri tebi se zdi, da že dolgo prepletaš niti različnih kultur in glasbenih svetov. Lahko bi te imenovala za ambasadorko medkulturnega dialoga J. Kako so te ta sodelovanja obogatila?

Hvala za to. Vsako sodelovanje bogati na svoj način in pusti pečat. Za vsakim sodelovanjem je drugače, kot je bilo prej. Prav poseben primer prav tega medkulturnega dialoga, pravzaprav manifest v tistem letu 2004 obmejnega prostora med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino, je bil album Enigma, ki sem ga posnela z Videmskim orkestrom in v sodelovanju z oddelkom za kulturo deželne vlade v Trstu in Vidmu in založbo Numar Un. Odpela sem ga v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini in furlanščini. Prejela sem tudi nagrado za album leta.

4. K tvoji večjezičnosti in multikulturnosti so botrovali tudi otroštvo na Primorskem, srednješolsko izobraževanje in konservatorij v Trstu ter sama glasba, ki je bila pri vas doma. Ustvarjaš v italijanskem in angleškem jeziku. Uživaš v paralelnem branju pesnikov, preklapljaš iz enega v drug jezik in pesnik je tisti, ki te spomni, kje si doma …

To pa je prednost tega, da sem živela in se rodila ob meji in vedno srkala zvoke, koncepte, poglede in bogastva z obeh strani.

5. Rada imaš poezijo. Si predsednica društva Vilenica, ki organizira mednarodni literarni festival Vilenica, slednje pa ima že svoj podmladek »Mlada Vilenica«.  Kako bi opisala svoj odnos do poezije?

Ja, poezijo in literaturo imam rada. In prav v tem letu sem se z njo še bolj zbližala. Postala sem predsednica društva Vilenica in komaj čakam 21. junij, ko se bo na Krasu pri jami Vilenica zgodila že 14. podelitev Mednarodne literarne nagrade Mlada Vilenica, literarne nagrade za otroke. Letos smo tekmovanje razširili še na vsa štiri zamejstva sosednjih držav. V septembru pa se vidimo prav tako na Krasu na že 29. festivalu Vilenica. Vabljeni!

6. S poezijo se, po tvojem mnenju, prepleta tudi arhitektura, ki je prav tako ena tvojih ljubezni. Za kakšen preplet oz. občutenje obeh svetov gre? Tvoj oz. vaš dom je ustvaril mož Matej Mljač, ki je arhitekt. Dom doživljaš kot kreativni prostor. Arhitekt Bogdan Reichenberg pravi, da je dom osnovni pogoj za človekovo rast, saj biti doma, pomeni imeti korenine.

Seveda dobro vemo, kako pomembno je pri drevesu vse, kar je pod zemljo. Pri človeku je to podzavest, notranjost, odnos do samega sebe. Da lahko zgradi lep, uravnovešen odnos do drugih, do okolice. Da je odprt do novih izkušenj in do sveta, potrebuje dosti rodovitnih in hranljivih snovi, dovolj svobode, da vse to lahko vsrka vase in pretvori v cvetje in sadeže. Imam srečo, da lahko živim v takem domu in okolju, ki me podpirata kot celoto, v vseh segmentih mojega bitja in bivanja. Bi pa le dodala, da so dom tudi ljudje, ki nas imajo radi. In z njimi lahko grem na konec sveta.

7. Dom in družina. Živiš v harmoniji z naravo, s seboj, z družino. Si mamica dveh deklic in ne bom vprašala, kako usklajuješ svojo kariero z družino, saj praviš, da je družina simbioza več bitij in je prava umetnost dobro se znajti v njej ter ob tem ne izgubiti sebe. Menim, da nas uresničevanje življenjskega poslanstva dela to, kar smo in prav zato smo lahko v vlogi matere, žene in prijateljice samo še boljše. Bolj me zanima, kaj ti kot glasbenici prinašajo nove življenjske vloge. Nova obzorja, ideje, izkušnje, modrost, rast, ki jih lahko preoblikuješ v novo glasbeno stvaritev?

Vse to … in še več. Občutki povezani z materinstvom so neskončni izvir in otroci nas delajo boljše in nas vsak dan opominjajo na bistvo. Zato upam, da znam z vsakim svojim naslednjim glasbenim delom prikazati to bistvo, to os sveta na vedno bolj globok in poglobljen način. Med drugo nosečnostjo sem se tako na primer spraševala o tem, kje in kako se vse začne. In posnela posebni projekt, album uspavank. In deklica, ki jih je že takrat poslušala in slišala prva, sedaj ob njih sladko zaspi.

8. Navdih za ustvarjanje jemlješ iz sveta okoli sebe in občutkov, ki se ti ob dojemanju sveta in odnosa do njega porajajo. V tvojih pesmih se najdemo. Tvojo unikatnost, pristnost in iskrenost poslušalci čutimo, ne glede na to, ali poslušamo tvojo pesem prek radijskih valov, te spremljamo na koncertu ali pa le prisluhnemo pogovoru s teboj v različnih medijih.

Hvala! Če je tako čutiti, sem prav vesela. Tudi to me spodbuja, da delam še naprej in da se trudim iskati vedno nove in nove načine, kako prenesti življenje v glasbo. Enkrat sem bila žalostna, ker sem pela na eni od podelitev nagrad za posebne dosežke na področju zdravstva, pa sem se počutila kot majhna nepomembna mravljica. Moje poslanstvo se mi je zdelo v primerjavi z njimi nepomembno, zanemarljivo. Pa mi je nekdo v zakulisju rekel: »Nič se ne boj in ne skrbi, tudi tvoja glasba lahko zdravi.« In nikoli ne bom pozabila tega stavka. Zato priznam, da do svojih del čutim veliko odgovornost. To so zapisi, ukazi, ki jih pošiljam v vesolje in paziti moram, da so prav napisani, izrečeni in predvsem čisti.

9. V 17-ih letih glasbenega ustvarjanja (če štejemo za začetek prvi »single« Veter z Juga iz leta 1997) si ustvarila lepo število albumov, »singlov«, kompilacij in priredb. Bi lahko izpostavila posebnost vsakega ali vsaj katerega izmed njih? Vem, da je vsak unikaten in jih je težko primerjati ali izbirati najboljšega, ker je vsak del tebe …

Recimo, da se malo pohecam in rečem moj Best of album, ker je na njem vsega po malem. Ali pa se še bolj pohecam in rečem, da je to moj naslednji album, ki ga sploh še ni. Tako je z mano, rada imam vse svoje albume in skladbe, ki so kot moji otročički. Ne nazadnje pa sem le kanal v rokah vesolja, preko katerega teče glasba do ljudi. Glasba ni moja last, je od vseh.

10. Dotakniva se še tvojih domačih projektov in festivalov, kot so Festival Lokvice in delavnica Zvočni safari, Art Karneval …

Živim v Sloveniji, imam jo rada in preko vseh teh projektov skušam drugim sporočati, da imamo tukaj veliko lepega, le da tega včasih ne opazimo. Vsem mladim svetujem, naj čim več potujejo, tako bodo videli, da je tu, v Sloveniji, lepo. Kolikokrat gremo na počitnice in izlete v tuje kraje, na vse lepe destinacije tu pa pozabimo …

11. Za teboj je že okoli tisoč koncertov v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Poleg tujih uspešno sodeluješ tudi s slovenskimi umetniki, številnimi orkestri. Praviš, da se na odru počutiš kot doma. Osvajaš male in velike odre, ne glede na številčnost publike. Nastopala si že pred 185 tisoč ljudmi (v Vatikanu leta 2005 kot solistka Vatikanskega orkestra), a so ti zadnje čase všeč tudi akustični koncerti, kjer je vzdušje bolj intimno in si lahko bližje občinstvu. Zakaj?

Ja, to je vrnitev h koreninam, kot bi temu rekli Angleži (smeh). V takih situacijah si glasbeno nag, razgaljen. Nič ti ne pomaga, nobene odrske luči, obleka ali blišč. Le ti, bend, publika in mikrofon. In to je največji izziv.

12. Katerim tvojim novim projektom bomo priča v prihodnje?

Najprej nastopu na Eurosongu, potem pa se kmalu spet slišimo, … round and round … in tako naprej, … s kakšno novo skladbo in albumom! Komaj čakam!

Srečno v Københavnu! Naj k čarobnosti doprinese tudi tista posebna flavta, ki ti jo je poklonil Ian Anderson.

 

Katarina Turkovič

… čutim do svojih del veliko odgovornost. To so zapisi, ukazi, ki jih pošiljam v vesolje in paziti moram, da so prav napisani, izrečeni in predvsem čisti.

Komentarji