fbpx
E-UTRIP
Aktualno Dom Narava & zdravje Novice Občina Politika Ribnica Zanimivosti & Zabava

INTERVJU: Samo Pogorelc, župan občine Ribnica

Samo Pogorelc je 32-let star, no, mlad Ribničan, ki je z ogromno, skoraj tričetrtinsko podporo volivcev na novembrskih volitvah 2018 županski stolček prevzel dolgoletnemu mestnemu veljaku, Jožetu Levstku. S tem ambicioznim in idej polnim inženirjem gradbeništva smo se pogovarjali o prvih vtisih, projektih in načrtih, pa tudi o težavah in negativnih plateh nemalokrat zahtevnega županskega »poklica«.

Vi ste župansko funkcijo prevzeli pred pol leta, zato ste že dobili kar nekaj izkušenj. Kaj bi rekli, kakšni so »prvi vtisi« o delu župana? Je tako, kot ste pričakovali, težje, lažje?

Ja, lahko rečem, da je kar nekako po pričakovanjih. Je pa dela res ogromno, sploh, če ga vidiš. Jaz sem pač že po stroki gradbenik, inženir gradbeništva, zato že morda zaradi tega vidim, kaj glede infrastrukture manjka, kaj bi lahko bilo bolje in enostavno od prvega dne dajem maksimalno od sebe. Je pa seveda naporno, gre le za delo, kjer je odprtih ogromno možnosti in projektov, če jih pač vidiš.

Kaj vam je pri tem delu najbolj všeč?

Najbolj všeč mi je to, da je delo dinamično, ni enolično, torej od infrastrukturnih, gradbenih stvari, pa do reševanja problemov v vrtcu, šoli, v kulturi… Skratka ta širina in pa da lahko v svojem okraju oziroma v svoji občini delam dobro in pustim svoj pečat, da kot občan Ribnice lahko v teh štirih letih za mesto in z njim naredim korak naprej. Rad se družim z ljudmi, z občankami in občani, seveda mi ogromno pomeni tudi, ko me občani sredi mesta ustavijo in pohvalijo moje oziroma naše delo, da vidijo, da se dogaja nek napredek. Ta beseda spodbude oziroma zahvale res šteje največ. Tudi ko se sam sprehodim čez mesto in vidim, kaj mi je uspelo narediti, denimo prenova ribniškega gradu je ena taka stvar, na katero sem res ponosen, sem vesel, da sem na tem mestu oziroma na tej funkciji. Vsak projekt in vsak napredek mi pomeni ogromno in mi da novega zagona.

Kaj pa kakšna negativna stran te službe?

Negativna stran te službe so zame definitivno politične stvari. Jaz pač nisem političen človek, jaz si Občino predstavljam bolj z vidika neke firme, katere direktor sem in nisem samo funkcionar ampak tudi operativec, zato me nekatere stvari, ki so pač politične, ko se vidi, da je nekdo na eni drugi strani in da je a priori neko nagajanje. Nisem navajen tako delati in niti najmanj ne zagovarjam takega početja. Res si želim tole našo Ribnico nekako izkopat iz zatona oziroma iz spanja, zato me nagajanja in namerno podtikanje zadev res žalosti.

Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali za župana? Ste si to že dlje časa želeli?

Jaz sem zelo, bom rekel, družbeno odgovoren človek. Začel sem pravzaprav z ustanovitvijo Mladinskega društva Okameneli svatje v Dolenji vasi, potem pa sem prevzel Športno in turistično društvo Lončar, pod katerim smo imeli vse te teke in tako dalje. Nato so me, pred štirimi leti, preko SLS-a povabili, da bi kandidiral kot občinski svetnik, tako da so ljudje že takrat prepoznali moje delo preko društev. Zdaj za samega župana pa sem se odločil kandidirati predvsem zato, ker sem želel to našo Ribnico nekako »posodobiti« – infrastrukturno in vsebinsko. Sigurno tukaj nobene vloge ni igrala plača za to »delovno mesto«, saj jaz vse skupaj jemljem kot poslanstvo in ne službo. Razmišljanje »kaj, kako, zakaj, kje« in podobno je v glavi prisotno 24 ur na dan, ampak enostavno zato, ker sem te stvari zmožen videti in si jih želim popraviti, da gremo tudi mi v smer napredka.

Kje ste bili zaposleni predenj ste postali župan? Že ste omenili, da ste inženir gradbeništva…

Ja, po izobrazbi sem inženir gradbeništva, takoj po končanem študiju pa sem se zaposlil pri podjetju Blesk d.o.o., kjer sem opravljal vse te »vodstvene« naloge. Se pravi od pridobivanja raznih poslov do obračunov… v bistvu sem bil nekako namestnik direktorja. Jaz sem tudi vzpostavil gradbeništvo v firmi, namreč prej so se ukvarjali bolj samo s slikopleskarstvom, potem še s fasaderstvom in urejanjem okolice, tako da smo tudi tam naredili kar nekaj velikih korakov naprej. Tam sem bil zaposlen 8 let, potem pa pride nek čas, ko rečeš »dovolj je«, ko ne čutiš več nekega izziva, zato sem se odločil, da se podam in preizkusim v teh vodah.

Kateri je bil vaš prvi projekt na mestu župana?

Začetni projekt je bil odprtje oziroma reševanje prostorske stiske v Vrtcu Ribnica, tako da sem takoj »štartal« in smo v osnovni šoli v Dolenji vasi odprli podružnični oddelek vrtca in lahko rečem, da smo tako zelo zmanjšali kvoto otrok, ki so čakali na svoje mesto v varstvu in pa posledično stisko staršev, izmed katerih marsikateri ni mogel niti v službo, ker ni imel priskrbljenega varstva. Tako imamo ta trenutek samo pet otrok na čakalni vrsti. Torej, od mojega prihoda v tole pisarno smo v samo dveh mesecih in pol rešili mislim da enega pomembnejših problemov, s katerimi se je spopadala Ribnica. Zadovoljni starši ter dobro počutje otrok in vzgojiteljic je bil zelo lep začetek moje poti kot župana.

Prvi Pogorelčev projekt je bil odprtje podružničnega oddelka vrtca v Dolenji vasi.

Kako uspešno pa je bila občina Ribnica pri črpanju evropskih sredstev? Slišala sem namreč, da naj bi enkrat kmalu celo zaposlili osebo, ki bi bila zadolžena zgolj v te namene, torej zgolj za ukvarjanje z raznimi razpisi…

Ja, v preteklosti smo zelo slabo črpali evropska sredstva, rešuje nas morda bilanca nepovratnih sredstev zgolj glede projekta Sorik, torej vodovoda, katerega poglaviten nosilec je bila pravzaprav občina Kočevje. V splošnem pa smo tu bili zelo šibki, zdaj pa smo se odločili, no, to je bilo načrtovano že v prejšnji sistemizaciji, torej pri mojem predhodniku, da bi zaposlili nekoga, ki se bo ukvarjal zgolj z razpisi evropskih sredstev. Torej, pod budnim očesom bo moral imeti vse potencialne razpise, moral bo biti seznanjen z vsemi projekti in tudi sam bo moral imeti neko filozofijo oziroma željo, usmerjeno k temu, da se bomo večkrat in bolj uspešno prijavljali na razpise evropskih sredstev. Tako da ja, lahko rečem, da bomo kmalu razpisali delovno mesto v ta namen.

Vidim, da ste tudi vi eden izmed tistih županov, ki je precej aktiven na družbenem omrežju Facebook, zato ste verjetno zasledili, da se je kar precej govorilo o neaktualnih napisih oziroma nazivih podjetij in trgovin na zelo izstopajoči stavbi, s čimer se kazi zgled mesta. Kakšno je stanje glede tega »vizualnega« problema mesta, ki – roko na srce – res dobesedno bode v oči?

Ja, res je, k tej stvari smo takoj pristopili in ji namenjamo že del letošnjega proračuna. Kar se tiče samega centra, torej starega mestnega jedra, smo pripravili kar nekaj ukrepov. Eden izmed njih je prenova fasad, potem imamo sofinanciranje reklamnih tabel, katere si bodo lahko podjetniki izbrali, se prijavili na razpis in tako dobili nepovratna sredstva. Gre se predvsem za to, da poenotimo te reklamne table, saj bo zgled mesta tako precej lepši. Glede na to, da je trg kar se tiče ponudbe lokalov precej prazen, bomo sofinancirali najemnine le-teh. Četrta stvar pa je sofinanciranje sobodajalstva, in sicer v naslednjem letu. Bomo pa tudi prenovili tole fasado, ki ste jo izpostavili sami, na kateri so napisi trgovin in podobno, o čemer sem se že sam dogovoril z lastnikom. Občina Ribnica bo fasado prepleskala in nanjo postavila lepo osvetljeni pano, seveda v skladu z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, kjer bodo usmerjevalne table za Rokodelski center, za grad, za cerkev sv. Štefana, torej za vse te točke, ki so pomembne za Ribnico. Tako bo tudi ta fasada, ki jo zagledamo direktno ob vstopu v mesto, nekako osvežena in očem prijetna. Smo pa ravno včeraj dobili tudi projekt za javno razsvetljavo, kajti, če se kdaj zvečer vozite po Ribnici vidite, da le-te zelo primanjkuje, kar je lahko v prvi vrsti zelo nevarno, kazi pa tudi izgled mesta ponoči oziroma mesto deluje zelo »mrtvo«. Tako da bomo pristopili tudi k dograditvi in pa zamenjavi te razsvetljave v led razsvetljavo in poenoteno osvetlili center.

Kaj pa Ideal center?

Ja, sem bil že 14 dni nazaj notri, stavba je zelo žalostna, seveda, pač propada, problem pa je, da je tudi nevarna, saj so stekla oken in vrat razbita in komunalno podjetje bo v teh dneh poskrbelo, da se stekla še dokončno demontirajo in odprtine zaščitilo tako, da bo stavba neprehodna. V nadaljevanju si pa želim, da bi dobili nekoga, ki bi šel v javno-zasebno partnerstvo. Tukaj vidim predvsem to, da bi tudi samo Občino premaknili v Ideal center, da bi bila tam vsa občinska uprava, uredili bi tudi nek multimedijski oziroma večnamenski prostor, kot je denimo v Kočevju KCK in pa konferenčno sobo, ostalo bi pač oddali zasebnim partnerjem, razmišljam pa tudi o morebitni garažni hiši. Skratka, letos bodo bolj potekali pogovori v smeri idejnih rešitev, no, ravno nedavno je tudi država dala ponovni razpis za energetske sanacije, tako da bi se mogoče prijavili tudi na kakšno takšno stvar. Je pa potrebno seveda najprej določiti vsebino, pridobiti zasebnega partnerja in potem stavbo na osnovi teh dveh sprojektirati. Moj cilj je, da v »mojih« štirih letih to stavbo spravim v nek zgleden, dovršen objekt.

Ste kdaj razmišljali o zaprtju centra za promet?

Ja, ampak enosmerno, ker seveda Ribnica ni Ljubljana in popolna zapora za promet res ni pametna odločitev, se pa je treba še posvetovat s stroko, v katero smer naj bi promet potekal, da bo to res izpadlo kot dobra rešitev. No, za začetek smo nedavno nazaj uvedli modre cone, in sicer z namenom, da bi vsi, ki parkirajo v centru in se nato odpravijo naprej v Ljubljano v službo, pustili avte denimo pri starem ali novem vrtcu, kjer bomo tudi razširili parkirišče. Celodnevno parkiranje avtomobilov želimo tako premakniti izven strogega centra mesta.

Kako pa so občani sprejeli idejo o modrih conah parkiranja?

Veste, te modre cone sicer ne bodo povsod, kjer smo jih naznanili, to bomo urejali postopoma in počasi. Trenutno imamo tri parkirišča z modro cono, potem pa jih bomo dodali še nekaj pri Miklovi hiši. Želim namreč, da tisti, ki pridejo v center na kavo, ali da skočijo po kruh, na banko, v trgovino in po drugih opravkih, imajo kje parkirati. Ker, res je težava v tem, da so tam avtomobili parkirani po osem, deset ur in več, tako da tisti, ki bi v centru ostali le kratek čas, res nimajo kje pustiti avtomobila. Rad bi vzpostavil red in večjo, boljšo pretočnost ljudi. Gre pa za neko »poskusno« varianto, da nakažemo ljudem, da spremembe bodo. Trenutno je ta »režim« vzpostavljen mesec dni, potem pa bomo – kot rečeno – modre cone vpeljali še drugje. Glede parkirišča pri Miklovi hiši razmišljamo tudi v smeri ureditve, kot je bila včasih – da bi pravzaprav odstranili parkirišče in ga potlakovali v smislu, da bi nastala neka ploščad, primerna za razne dogodke. Tako bo mesto postalo tudi bolj »zeleno«, ekološko osveščeno, k čemur bodo pripomogla tudi kolesa, ki jih bomo upam da kmalu uvedli tudi v našo občino.

Kolesa? Razmišljate o sistemu izposoje koles, kot ga ima občina Kočevje?

Ja, samo še patent potrebujemo. Bo na ta način, namreč, tudi mi smo pred dvema mesecema dobili sklep, da smo bili uspešni pri kandidiranju, tako da ena postojanka bo pri Kmetijski zadrugi na Škrabčevem trgu, druga pa pri Športnem centru. Vem, da je v občini Kočevje prišlo do vandalizma že po nekaj dneh delovanja sistema, zato bomo tudi mi morali konkretno razmisliti in uvesti bolj učinkovito varovanje.

Slišali smo, da so v novem ribniškem vrtcu že potrebne sanacije, šlo naj bi za nekje pol milijona evrov dodatnih stroškov popravil in vsega. Kako to, da se ni napak opazilo oziroma odpravilo že prej, ko so bile zadeve še pod garancijo?

No, tukaj vas moram samo malce popraviti, mi imamo tukaj dve postavki. Eno je stari vrtec, za katerega bi šlo 350.000 evrov iz proračuna, torej, za sanacijo tistega dela, ki je ostal od prejšnjega vrtca, kajti tam sem mislil nekako urediti prostorsko stisko, ki je prisotna tudi v ribniški osnovni šoli. Torej, v zgornje nadstropje mansarde bi dali šolo za dva oddelka, spodaj pa še vrtec za šest oddelkov. Vendar se je zdaj, ko smo dali idejno zasnovo narediti, izkazalo, da – ker se tega objekta ni zaščitilo, ker so potrgane vse elektro-strojne inštalacije in je parket popolnoma uničen – bo ta investicija predraga, šlo bi namreč za investicijo v višini 1,3 milijona evrov, zato smo to idejo opustili.

Kar pa se tiče novega vrtca, imamo letos za to predvidenih 40.000 evrov, naslednje leto pa še malce več. In res je, kot ste rekli in to se sprašujem tudi sam. Namreč, izvajalec je na nekatere napake opozarjal, o čemer sem se prepričal tudi sam, ko sem pregledal kompletno korespondenco in projekt. Izvajalec je opozarjal na trstičenje lesa macesna na terasah, kar je seveda za ustanovo z otroci velik problem, tako da bo treba to demontirati in nadomestiti z neko novo podlago. Potem je potrebna tudi sanacija glede hrupa, kajti enostavno je stavba tako narejena, da zvok preveč odmeva in je komunikacija res naporna, tako da bo treba vse igralnice dopolniti z nekimi akustičnimi podlogami. Potem je problem v kuhinji in v pralnici, kjer je nastal problem prezračevanja in je res neznosno vroče, včasih je temperatura tam do 40 stopinj. Lušči se tudi pod v skupnih prostorih vrtca, kar pa bomo – lahko z veseljem povem – v juniju že uredili in na novo sanirali tla. Potem so še ostale stvari, recimo premajhne odtočne cevi in podobno. Sicer lahko rečem, da gre za izjemno lep objekt, vendar tudi izredno izredno zahteven, za naše vremenske razmere pa se mi zdi izbrana arhitektura neprimerna.

Če prav razumem, bi lahko kar nekaj teh nepravilnosti odpravili že v času garancije…

Ja, to je sedaj popolnoma strošek občine, okoli 100.000 evrov. Bančna garancija je potekla leta 2017, takrat sem še kot svetnik opozarjal na te zadeve vendar se ni zgodilo nič. No, kakorkoli, zdaj smo, kjer smo in s tem se moramo pač soočiti.

Omenili ste, da se spopadate s prostorsko stisko v vrtcu.

Tudi tega ne razumem najboljše, kajti sam vrtec je bil prvotno namenjen za gradnjo 24-ih oddelkov, pa so načrt potem spremenili na 26 oddelkov. Torej, dve igralnici so s tem »uničili«, da so dodali dva oddelka. Zdaj se izkazuje, da je enostavno prostora premalo, zato smo tudi odprli še en podružnični oddelek v Dolenji vasi. Če bo potrebno, bomo šli letos v neko modularno varianto s prenosnimi bivalnimi enotami, pogovarjamo pa se tudi – skupaj z občino Sodražica, da bi v Slemenih, kjer je že šola, skupaj odprli tudi še en vrtec. Ja, če se vrnem nazaj, tudi meni ni jasno, da je glede na tolikšno površino, tako slab izkoristek prostora. Takrat so sicer zagotavljali, da bo prostora dovolj, a se je kmalu izkazalo, da je prostora premalo.

Torej, v osnovi je vrtec že narejen premajhen za minimalno nekje 20 odstotkov?

Ja, tako je, v bistvu se je zgradilo blokovsko naselje Stanovanjska ribica, kjer so sedaj vsa stanovanja prodana, tako da enostavno moramo pričakovati, da bo kvečjemu več otrok in ne manj. Zaradi tega bomo tudi zdaj štartali s tem, da jih malce razpršimo, kot sem rekel, na Svetem Gregorju z občino Sodražica in oddelkom v Dolenji vasi. Če bo pa še vedno potrebnega več prostora, pa sem se ravno nedolgo nazaj oglasil v Riko hišah, kjer izdelujejo te bivalne enote. Tisoč evrov stane en kvadratni meter, tako da bom, če bo potrebno, kupil dve enoti, s čimer dobimo še 33 kvadratnih metrov in na tak način rešili problem.

Če prav razumem, stari vrtec sedaj ne obratuje oziroma »ne obstaja«…

Ja, tako je, ko se je izvedla še druga faza novega vrtca so se preselili v nove prostore in v tem času so izvedli tudi primopredajo objekta. Je pa zadeva taka, da se v času rušitve tega objekta ni zavarovalo. Bilo je kot na »dan odprtih vrat«, odtujilo se je marsikaj in tudi, če gremo pogledati danes vidimo, da je objekt v katastrofalnem stanju. Če bi se zadeve lotili tako, kot je treba, bi lahko takorekoč le varovalko obrnili in prostor bi bil primeren za uporabo.

Če bi bilo za stari vrtec poskrbljeno z ustreznim varovanjem med preseljevanjem v nove prostore, bi Občina danes privarčevala okoli 350.000 evrov.

Kakšen pa je argument za takšno ravnanje? Zakaj bi s prostori, ki bi brez težav lahko normalno funkcionirali, ravnali na tak način in jih torej naredili neuporabne?

Neodgovornost. Takrat, ko se je začelo to stvar rušiti, se ni niti vprašalo osnovne šole niti nobenega, če kdo kaj potrebuje, kakšen inventar ali kaj podobnega. Enostavno so prišli z bagri, spustili so notri vsakega, ki je imel po domače povedano pet minut časa. Recimo, vrtčevska kuhinja vemo, da ima ogromno vrednost, saj je visoke kvalitete in narejena po določenih standardih in normativih, pa še marsikaj drugega je bilo na razpolago vsakemu, ki je šel mimo. Vam povem, s kombiji so v vrsti čakali in brez problema vse odpeljali.

To je pa popolnoma neodgovorno, občina bi morala kot lastnica poskrbeti za varovanje…

Tako je, to je pravzaprav kaznivo dejanje in kot tako ga moram definirati tudi na policiji. In zdaj smo v situaciji, ko bo občina namesto nekaj sto tisoč evrov morala odšteti milijon in pol, da bo lahko sanirala zadeve, za katere bi moralo brez kančka naporov, samo z zaščito oziroma varovanjem objekta, poskrbeti takratno vodstvo občine.

Ribniški grad je sigurno neka najbolj prepoznavna točka Ribnice. Videti je, da ste se obnavljanja in prenavljanja že kar konkretno lotili, denimo prenova »parka«, lokal… Kako boste to atrakcijo še »izboljšali«, da bo privabila še več ljudi?

Kar se tiče samega kompleksa je tako, da se bomo letos osredotočili bolj na vsebinske aspekte, torej, organizirani bodo grajski večeri in letni kino, prostor, kjer se bodo odvijali pa smo tudi malce lepotno »popravili« in uredili vzdrževalna dela. Kar se tiče same infrastrukture pa smo uredili klopi, elektroinštalacije in vodovodne inštalacije, da smo zagotovili temeljne potrebe za delovanje lokala. Letos bo to sicer nek premični leseni objekt. V prihodnosti bi si želeli še malce večjih sprememb, recimo, da bi tam, kjer je bila poročna dvorana, uredili nekakšno grajsko kavarno/slaščičarno.

Vsi, ki vemo, v kakšnem stanju je bil ribniški grad in njegova okolica prej, nam je kaj hitro jasno, da je situacija več kot izboljšana. Ena izmed pridobitev je tudi grajska kavarna in slaščičarna.

Kje pa bo potem poročna dvorana?

Ja, dobro vprašanje, že zdaj se pari poročajo pred upravno enoto, tako da bo nujno najti neki prostor tudi za poročno dvorano, morda bi uredili prostor zunaj, pri gradu, za poletne poroke, drugače pa imamo tudi še nekaj prostorov, kot je denimo Škrabčeva domačija. Bi si želel sicer, da bi bila možnost poroke v gradu, torej tudi v slabšem vremenu, a se moramo temu še malo bolj posvetiti.

Če se dotaknemo še kolesarske poti – tako tiste od Kočevja do Škofljice kot tudi Krošnjarske… kdaj se bodo začela dela?

Ravno v tem mesecu smo občina Ribnica, Sodražica, Bloke, pa Loški Potok, Cerknica in tako dalje, podpisali dogovor za Krošnjarsko kolesarsko pot, ki se bo od proge Kočevje – Škofljica odcepila v Žlebiču. No, s tem podpisom smo se po domače povedano postavili v vrsto za izvedbo tega projekta. Kar pa se tiče poti od Kočevja, pa sem bil tudi sam osebno na Direkciji za ceste, kjer sem jim povedal, da mi del zemljišč že imamo, kajti od Jasnice, kjer se konča kočevska kolesarska pot, bi traso nadaljevali po desni strani, kjer bo postopek veliko lažji in je že skorajda pripravljen za delo. Od Ribnice naprej je malce večja težava, saj je na predvideni trasi kar nekaj zasebnih zemljišč, ki jih moramo pridobiti in vemo, da to pa zna malce dlje trajati. No, vprašali ste me, kdaj se bodo začela dela. Rekel bi, da bi se pravzaprav lahko zgodilo že letos, drugo leto pa bi morale biti zadeve že končane. Ne upam pa si nič z gotovostjo trditi.

Kot verjetno veste, smo v naših časopisih ogromno pozornosti namenili cesti Kočevje-Ljubljana oziroma dejstvu, da obljubljene hitre ceste pravzaprav ne bo. Kaj vi mislite o tem problemu? Si želite, da bi bili končno tudi mi na vrsti za dostojno vožnjo do prestolnice? Zakaj župani bolj ne »pritisnete« na pristojne?

Absolutno, župani 3.a razvojne osi smo imeli mislim da januarja že sestanek na Škofljici in seveda si jo želimo prav vsi. Se pa zavedam in se strinjam z vami, da bi morali župani bolj aktivno pristopiti k tej ideji oziroma k temu projektu. Zato pričakujem od glavnega koordinatorja, župana občine Škofljica, da čim prej skliče sestanek, ki bo, kot smo se že dogovorili, tukaj v Ribnici. Povabili bi tudi ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek in pa ministra za okolje in prostor, gospoda Simona Zajca in jima konkretno povemo, da je cesto nujno potrebno nekako umestiti in to čim prej. Z župani smo se tudi že pogovarjali, da, če ne bomo slišani, bomo cesto enostavno zaprli v znak protesta. Jaz sem – kot tudi lahko rečem da vsi župani – ureditvi hitre ceste povsem naklonjen, moramo pa, kot ste tudi sami rekli, veliko bolj »pritisniti« in ne smemo dovoliti, da se nas še naprej ignorira. Ne smemo tudi pozabiti, da je govora o hitri cesti od Petrine, ne samo od Kočevja, kajti, dejstvo je, da naše južne občine Osilnica in Kostel dihata na škrge za preživetje. Reči moram, da sem imel na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli župani vseh občin ob 3a razvojni osi, zelo dober občutek glede napredka v tej smeri, čeprav, je pa res, da sestankovanja potekajo že 15 let, pa vendar napredka ni, je kvečjemu slabše. Cesta je v še slabšem stanju, omejitev je več, polnih črt prav tako, predel na Pijavi Gorici ni kaj dosti rešil. Skratka, kakorkoli, definitivno se strinjam da moramo nastopiti bolj »agresivno« in si izboriti pravico do dostojne povezave z Ljubljano.


Kaj počnete v prostem času?

Hm… malo grem na kolo, no, zdaj ga imam več ali manj vpetega v trenažer, tako da grem ponavadi, ko pridem pozno domov, malo pred televizijo »odbrcati«. Rad grem na izlet, na Gorenjsko, Prekmurje, kar je koristno tudi za moje župansko delo, da vidim, kako oziroma kaj ponujajo drugi kraji. Potem brskam tudi po internetu in pogledam, kje so objavljeni kakšni razpisi, dobivam kakšne ideje…

Gledate kaj televizijo?

Televizijo pa zelo malo, ker me domov pravzaprav niti ni do nekje desetih zvečer. Če že ujamem mogoče kakšne Odmeve ali kaj podobnega, drugače pa moram reči, da ne

Berete knjige?

Knjige berem zelo zelo malo, bolj sem za kakšne strokovne revije, ki se tičejo domov, hiš in podobno, saj sem nenazadnje gradbenik (smeh) in se težko odcepim od teh voda.

Katera je vaša najljubša ali največ uporabljena mobilna aplikacija?

Hm… ponavadi kakšen TripAdvisor, torej, potovalna aplikacija, pa tudi Pinterest, kjer najdem ogromno idej za vse aspekte.

Je bilo v teh šestih mesecih kdaj tako težko, da ste si mislili: »Mah, kaj mi je bilo tega treba?«

Ja, seveda, včasih, ko pride do kakšnih »nagajanj« in podobno, mi je zelo težko in seveda pridejo tudi takšni trenutki, ko bi po domače povedano najraje vse skupaj nekam poslal. Navsezadnje, tudi jaz sem samo človek, a imam tako rad ta kraj, da nisem in ne bom obupal.

N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki