INTERVJU – Zmago Jelinčič Plemeniti

0

Intervju – Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS (foto: arhiv Zmago Jelinčič Plemeniti). Sedim v njegovi poslanski pisarni v državnem zboru in na mizi opazujem brošuro, ki jo je ravnokar prinesel s poslovnega obiska v Turčiji. Ko vstopi, takoj poženeva brez zavor, saj njegov mobilnik sredi križišča besed ne dopušča prestave v leru. V nadaljevanju se na vsako provokacijo odzove z navidezno cinično ravnodušnostjo, kar še dodatno popestri verbalni tobogan. Rojen Mariborčan, ki je bil med služenjem vojaškega roka v JLA (1968-1970) zaradi slovenskega patriotizma obtožen žalitve tedanje države ter njenih organov, je leta 1969 pričel s šolanjem letalstva. Kot diplomirani farmacevt je leta 1979 v nekdanji Jugoslaviji osnoval prvo privatno podjetje za proizvodnjo naravnih zdravil, pet let pozneje pa izdal knjigo Kozmetika iz rastlin. Nekoč plesalec baleta v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani, se med drugim ukvarja z numizmatiko, kar je razkril s svojima knjigama Katalog bankovcev jugoslovanskih dežel 1. in 2. del, katerima so sledile še nekatere. Od leta 1989, ko se je aktivno vključil v politično dogajanje v Sloveniji, je že peto mandatno obdobje poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in vodja Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Ni težko opaziti, da ljubljansko Fakulteto za družbene vede smatra za komunistično utrdbo, ki namenoma ne razlikuje nekaterih pojmov, kot sta nacionalen in nacionalističen. Prav toliko, kot ima povedati o Hrvatih, ima tudi o ‘Slovenceljnih’, med katere se – čeprav obožuje Slovenijo – ne prišteva, zato mu na šahovnici lahko priznamo kraljevski remi.Nedavno ste od blizu spremljali parlamentarne volitve v Turčiji, kjer je zmagala vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) premiera Erdoğana. Kako bi jih primerjali s slovenskimi volitvami, glede na to, da naši vladajoči stranki preti Atlantida?Težko jih je primerjati, ker je Erdoğan popeljal Turčijo na pot gospodarskega razvoja, na pot bližanja EU, čeprav tega mladi nočejo več pogoltniti, saj Evropo odklanjajo iz več razlogov. Eden izmed teh je, da ne želijo ‘futrati’ Grkov, ker pravijo, da bi jih morali. Naši gospodje iz vlade ne znajo voditi države in ne znajo urejati gospodarstva, kar pa niti ni čudno. Večina gospodov, ki sedi v vladi, je končala Fakulteto za družbene vede, kjer niso nikoli zaslužili niti enega ficka za svoje delo, ampak so se od nekdaj ‘svaljkali’ najprej na fakulteti in kasneje v vladi. Ne poznajo zgodovine, nimajo patriotskih usmeritev, so internacionalci, kar je za voditelje vlade največja napaka. Ne smeš namreč biti internacionalec, temveč moraš biti nacionalno usmerjen in moraš skrbeti za svojo državo, ne pa, da ti gre po glavi, kako boš drugim pomagal, s tem, da boš škodil svojim ljudem. Ne vem, s kom bi se lahko slovenski primer sploh primerjal. Morda s Srbijo, če gledamo EU pa mogoče z Romunijo ali Bolgarijo. To bi šlo. So vas morda vprašali, zakaj ste proti gradnji mošeje v Ljubljani?Ne. To nikogar ne zanima, saj je to notranja zadeva države. Vedno bom proti gradnji mošeje. Sem pa za to, da se lahko zgradi muzej islamske umetnosti. Z velikim veseljem ga bom podprl. Verska zadeva pa ne sodi v naš kulturni krog. Slovenija ima štiri tradicionalna verstva: rimo-katolike, pravoslavne, Jude in evangeliste. To je naše. Nobeno od teh verstev ni avtohtono, ni avtokefalno, je pa tradicionalno. Muslimani pri nas niso tradicionalni. In, če gremo po recipročnosti: ko bodo v Savdski Arabiji dovolili gradnjo kakšnih drugih cerkva, potem pa lahko. To so ti naši internacionalci, multikulturalci. Angela Merkel je lepo rekla: ‘Multi-kulti ist kaput’. Multikulturalnost ne pelje nikamor drugam, kot v terorizem. V Italiji so zaprli kar nekaj mošej, ker so bile v njih teroristične celice, kjer so jih učili, kako se nastavljajo bombe. Hvala lepa. Moram pa reči, da imam z arabskimi državami boljše odnose kot kdorkoli iz Slovenije. Bil sem pri Sadamu in Gadafiju, nedolgo nazaj sem se vrnil iz Irana. Tam vsi poznajo moja stališča in jih cenijo. V Turčiji se je z 12,5 odstotka glasov v parlament uspelo prebiti Stranki nacionalistične akcije (MHP), kot jo imenujejo naši mediji. V čem je njihova nacionalna stranka podobna vaši SNS?Seveda je razlika že v navedbi. SNS je nacionalna stranka, nacionalistična pa ni enako kot nacionalna. Prav tako nimamo nacionalistične televizije, ampak nacionalno, kot imamo npr. Nacionalno finančno družbo. Naši prevodi so izredno čudni. Mi smo tudi edini, ki imamo v vseh uradnih angleških prevodih še vedno skupščino (National Assembly), čeprav imamo od leta 1992 parlament in nimamo več skupščinskega sistema. Na Fakulteti za družbene vede se teh dveh pojmov namerno ne ločuje. Nacionalne stranke so pomembne. Nacionalni naboj je tisti, ki rešuje državo in ne internacionalni, ki so ga imeli komunisti. Zakaj je komunistični blok, ki ga zdaj ves svet tako pljuva, propadel? Najbolj ga pljuvajo tisti, ki so bili nekoč zagrizeno rdeči in profesorji s Fakultete za družbene vede. To je bila visoka politična šola. Tamkajšnja gospoda deluje v smeri, da zelo nekritično in pristransko obravnava trenutno situacijo v Sloveniji, v interesu treh določenih strank. Logično je, da je omenjena stranka v Turčiji dobila toliko glasov in prepričan sem, da jih bo na naslednjih volitvah dobila še več, predvsem zaradi problematike s sirijskimi begunci. Njihova vera narekuje, da morajo sprejeti vsakega muslimana in mu nuditi zatočišče. Tega načela ne smejo odkloniti in se ga držijo tudi zato, ker je Erdoğan na vladi in ima tolikšno večino; nima sicer 50%, temveč 49,9%. Nima tolikšne večine, da bi ustavo spreminjal, kot se mu zahoče, kar je v redu. Stranke, ki so usmerjene popolnoma sekularno in, ki sledijo usmeritvi Kemala Atatürka, so zdaj dobile nekaj več in tem se približuje njihova nacionalna stranka. S turško nacionalno stranko smo si težje primerljivi, ker imajo oni drugačen odnos. Imajo problematiko, o kateri se pri nas sploh nič ne ve. Imajo probleme z Armenci, Grki, s Kurdi … Ali nimamo mi zelo podobno tematiko s Hrvati?Razlika s turško usmeritvijo pri tej problematiki je, da celotna Turčija stoji na stališču ‘in front of’ Armeniji. V bistvu ni šlo za genocid nad Armenci, saj so Armenci začeli, ko so zakrivili hudičevo močan genocid nad turškim prebivalstvom, nakar je turška vojska udarila nazaj. Enako se je zgodilo na Kosovu. Neprestano poslušamo o tem, da so Srbi pobijali, pozablja pa se, da so Albanci malo pred letom 1982 pobili oziroma izgnali okrog dvesto tisoč Srbov. O tem se ne govori. V Sloveniji je samo SNS na fronti proti Hrvatom, vsi ostali so se potuhnili. Pri nas večina ne pozna slovenske zgodovine. Ne vedo, da smo imeli državnost že v avstrijskem delu Avstro-ogrske monarhije, ki je bila federalna tvorba majhnih držav, kajti vsaka kronska dežela je imela status države. V času Avstro-ogrske monarhije je obstajalo pet držav. Madžarski del pa je bila kraljevina, ki ni imela svojih enot, ampak je bila celotna v integralnem delu. Hrvati so bili kot del Madžarske vojni plen Srbije. Tega naši ne vedo. Slovenci in Hrvati se nismo osamosvojili na isti dan; mi smo se osamosvojili 25. junija 1991, Hrvati pa 8. oktobra 1991. Takšni ljudje ne morejo ‘furati’ države, ker jo bodo zafurali. To kaže na nepoznavanje in strah. V naši osamosvojitveni vojni sem se osebno boril za domovino. In takšnih nas ni bilo veliko, vsekakor pa dosti manj, kolikor članov danes šteje uradna veteranska organizacija. V Sloveniji naj bi imeli namreč 49.000 vojnih veteranov! Lepo vas prosim! Ko sva ravno pri slovensko-hrvaških odnosih, ali vendarle priznavate Borutu Pahorju, da je bil po dvajsetih letih edini slovenski politik, ki se je uspel dogovoriti o načinu reševanja mejnega spora s Hrvaško?Ojoj, ojoj. Se hecate?!Naša država ima za tujce lep slogan: ‘I feel Slovenia’… Kako jo te dni čutite vi?Ha-ha, ‘I feel Slovenia’! Spominja me na Beatle in njihov: ‘I feel fine’. Če bo šlo tako naprej, bomo izgubili vse, kar smo imeli. Ob osamosvojitvi je bila Slovenija razvojno 30 let pred Češko, Slovaško, Poljsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Zdaj so Češka, Slovaška in Poljska pred nami, Romunija, Bolgarija in Madžarska pa so tu nekje. To pomeni, da so slednje naredile razvoj 20 + 30, skupaj 50 let, tiste, ki so pred nami, pa še več. Mi smo le stagnirali. Prva tajkunska zgodba se je začela leta 1992. Izginil je Smelt, ena najbolj prominentnih gospodarskih družb nekdanje Jugoslavije. Izginil je čez noč. Je morda kdo razen mene odprl to vprašanje? Nobeden. Takrat je bila sprejeta zakonodaja, da si lahko goljufal, pa nisi bil kaznovan. S posojilom, ki ga še nisi dobil, si lahko kupil podjetje, nakar si delnice od tega podjetja vložil kot garancijo za posojilo, s katerim si plačeval svoje lastne delnice, a nič plačal, na lepem pa si postal lastnik vsega. To je državni kriminal, ki ga podpira naša država. Zato si nekateri danes lahko kupijo Aston Martina, takega iz James Bonda, pa ne plačajo davka. V Sloveniji bi morali imeti strah, da bi se komu kaj zgodilo. Pri nas za pol leta zaprejo nekoga, ki je ukradel burek, nekdo, ki vrže ročno bombo med ljudi, dobi dve leti zapora, tisti, ki je okradel Merkur za 130 milijonov evrov, pa gre mirno domov in se mu smeji. Nekomu, ki mu ne dokažejo krivde, ker naj bi na nekem avtoservisu sprejel 50 evrov podkupnine, sledi 40 kriminalistov in tajnih sodelavcev. Slednji je bil v zaporu 40 dni. A to naj bo Slovenija, ki jo čutim? Pahor se spomni, da so mu v vrtcu rekli, da je Indija Koromandija tam, kjer se cedita med in mleko. Zdaj je šel tja pogledat, če je to res, da bi pristavil lonček. Govori se, da naj bi bilo pol vlade na kokainu, medtem, ko naj bi se nekateri zabavali s psi … Slovenija mi je blazno všeč in jo imam rad, nikoli je ne bi zamenjal za nič na svetu, zato sem se šel takrat streljat zanjo. Nekateri so se takrat skrivali pod mizami ali v bunkerjih, vključno s Pahorjem. Mi nismo mafijska država – mi smo slabši. Mafija ima kodeks, ki se ga drži. Pri nas kodeksa ni. Pri nas je tako, da večji lopov kot si, raje te imajo – tako sodstvo, kot mediji. Šele, ko si povsem na dnu, te začnejo pljuvati. Ponavadi je tako, da mrtvega leva cufajo vse hijene.    Kaj je glavni razlog, da ne marate Katarine Kresal?Ne maram? Z gospo Kresal res nisva v takšnih odnosih, da bi jo imel rad ali pa je ne bi imel rad. Ministrica pač sodi v krog ljudi, s katerimi se srečujem pri svojem delu in teh je seveda veliko. Nekatere med njimi cenim in spoštujem, ne glede na to, iz katere stranke prihajajo oziroma ne glede na njihova prepričanja. Na nek način cenim in spoštujem tudi lopove, ki imajo stil in kradejo z možgani. Nikakor pa ne cenim in ne spoštujem ljudi, ki se sprenevedajo, povzpetnikov, bleferjev in cenenih goljufov. Teh je pri nas žal veliko. Kar se tiče ministrice, ima očitno ona težave z mano in je očitno pripravljena vložiti veliko energije v to, da bi me tako ali drugače odstranila s političnega prizorišča, o čemer lahko sklepam na podlagi vrstnega reda poteka dogodkov. Začelo se je potem, ko sem v parlamentu povedal, da obstajajo fotografije in posnetki v aferi Baričevič, v katero naj bi bilo vpletenih kakšnih 40 oseb. Temu so sledile obtožbe, češ, da sem z glasovi v parlamentu želel podkupiti nekega ministra, pa policijska preiskava na domu, za katero je sodnik iz Kopra izrecno dovolil, da se lahko izvede tudi v nočnem času, čeprav česa podobnega ne naredijo celo za najhujše zločince. Ne vem, če si lahko predstavljate, kako bi to vplivalo na moji štiri in sedem let stari hčerki. Na srečo so stvari, predvsem po zaslugi policistov in kriminalistov, ki so svoje delo opravili res korektno, potekale dosti bolj umirjeno, kot so si nekateri zamislili. Dejstvo je, da se celo v nekdanji Jugoslaviji kaj takega ne bi nikoli zgodilo. V politiki sem že dlje časa in sem marsičesa navajen. Marsikaj sem že doživel. Naj se spravljajo name, ne pa na mojo družino. No ja, saj toži me ministrica že ves čas.Kje pa je kaj gospod Peče; gresta kdaj na kavo?Ne. Z izdajalci ne hodim na kavo in se z njimi ne družim. Po govoricah, ki krožijo, naj bi v Mariboru igral igrice, pil še bolj kot prej in lovil ribe.Kako bi uredili socialne transferje v Sloveniji, da bi tisti, ki delajo, živeli bolje od neupravičenih prejemnikov socialne podpore, ki sedijo doma, kot ste nekoč dejali?Enostavno. Uvedel bi javna dela, ki bi jih morali opravljati vsi prejemniki socialnih transferjev, četudi bi bilo to čiščenje parkov. Kdor ne bi sprejel dela, bi izgubil socialno podporo. Nič ni zastonj. Slovenski pregovor pravi, da, kdor ne dela, naj ne je. Ameriški  pregovor pa pravi, da je ni stvari, kot je zastonj kosilo. Konec koncev, ti ljudje prejemajo socialno pomoč med 400 in 500 evri in si rečejo: zakaj bi delali v tovarni za 600 evrov, ko pa bi poleg podpore lahko na črno zaslužili še kakšnih 500 evrov ali pa jurja? Tega država noče ukiniti, ker vladajoča koalicija s tem drži socialni mir, poleg tega pa so to njihovi volivci. Sto tisoč volivcev je velika številka. To pomeni med osem in deset poslanskih mest. Za to so oni pripravljeni prodati državo. Prav tako bi vzpostavil centralni register prejemnikov socialnih transferjev, natančno preverjanje ustreznosti in utemeljenosti njihovega prejemanja, kar v SNS zagovarjamo že leta. K temu smo pozivali vse dosedanje ministre za delo, ker prihaja do zlorab. Preoblikovati je potrebno Centre za socialno delo, da bodo v pomoč tistim, ki so pomoči potrebni, ne pa sami sebi namen in cokla pri reševanju zadev. Bistveno je tudi, da tisti, ki so do socialne pomoči upravičeni, le-to prejmejo hitro in v zadostnem obsegu. Preprečiti je potrebno vse zlorabe, ki se dogajajo. Trenutno namreč velja sistem: kdor se bolje znajde, več dobi.Morda pa bi na račun ostalih volivcev s to gesto kaj pridobili …Ne bi. Slovenski volivec je čudna kategorija. Nekateri pravijo v stilu: saj Jelinčič je super povedal, ampak za v vlado pa ni, ker je pregrob. Tipično slovensko. Ni pomembna vsebina, ampak forma. Pomembno je, da lepo govoriš. Kot Kučan: prijazen, modre očke, žalosten pogled in potem gredo gospe po maši na volitve. Slovenci smo specifikum. Šentflorjanska dolina, ki ima dva milijona hišnih številk.Se vam zdi, da Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja služi svojemu namenu, če namignem na črno liso infrastrukture naše regije, v želji njenih prebivalcev, da le-ta na slovenskem zemljevidu končno dobi ustrezno cestno povezavo?Ni potreben noben zakon, če znaš dobro načrtovati. Infrastruktura je prva in osnovna zadeva, na podlagi katere se razvoj sploh lahko začne. Če nimaš povezave s centrom, je vse brez veze, razen, če se ne greš zelo specifičnega turizma, vendar mora biti slednji nastavljen tako, da prinaša zelo velik denar. Kočevska bi bila lahko naravni park, s tem, da bi morali narediti celo kopico turističnih variant in tja spustiti samo tiste, ki bi imeli ogromno denarja. Tako delajo zunaj z zaprtimi območji. Glede cestne povezave bi predlagal razlastitev zemljišč zaradi nacionalnega interesa. Druga pomembna stvar je, čim manj uničevati naravo. Slovenija je majhna, zelo majhna. Radi se sicer pohvalimo, da imamo veliko gozda, ampak proti Evropi je to mali košček. Zato bi morali čim več sredstev nameniti tunelom. Pa smo spet tam: joj, to je pa dražje. Sam pravim: najdražji nakup je poceni nakup. Saj imamo dovolj zapornikov. Krampe in lopate v roke in gremo delat, fantje! Ne pa, da se dvigajo, češ, da imajo samo tri menuje za kosilo. Na hrvaških avtocestah delavci delajo tudi ponoči … Zakaj pri nas tak prizor redko vidimo?Meni gre to težko z jezika, ampak moram priznati, da so Hrvati, kar se tega tiče, veliko boljši. Spoštujejo svojo državo in so nacionalno zavedni. Tale njihov Uskok prekleto dobro dela. Seveda naših delavcev na cestah ni nikjer. Kdo jih pa kontrolira? Ko smo ob osamosvojitvi določali nacionalne simbole, ste tudi sami prispevali svoj predlog za zastavo, ki bi bila po vašem modro-rumene barve, na sredini pa bi imela rdeč karantanski klobuk, nekdanjo državno insignijo. Kaj menite o današnji podobi slovenske zastave?To ni slovenska, pač pa ruska zastava z aplikacijo, ki jo je imela malo slovenska zaveza, malo partizani v času druge svetovne vojne. To zastavo smo prevzeli ob ‘pomladi narodov’ leta 1848. Prav takšno so prevzeli Čehi, identično Slovaki, ob varianti so to zastavo prevzeli še ostali, ker smo se združevali v okviru matere Rusije, z namenom, da bi bili dovolj močni nasproti germanskemu delu. Majhne nemške državice so se začele združevati v federacijo, prav tako tudi avstrijske nemško govoreče države. Takrat je nastala t.i. frankfurterica, ki je bila nemška zastava. Le-ta je kot trobojnica pomenila združitev, mi pa smo se takrat združili z Rusijo. Pri tem je kasneje ostalo, kar je prav prišlo dunajskemu dvoru, ki je rekel: fino, saj vidite, da imate v grbu vojvodine Krajnske te tri barve; torej modrega orla na beli podlagi z rdečo šahovnico. Ampak, pozabili so povedati, da so leta 1896 krajnskemu grbu spodaj iz ščita vzeli kraljevo zlato barvo, da so nas lahko potisnili v tisti kotel in spravili ven iz njihovih teritorijev. Jasno, da smo Slovani, ampak to je bilo v skladu z nemško zgodovinsko šolo, češ, Germani smo bili tukaj doma, vi ste pa prišleki. Kar pa ni res. Mi smo tukaj doma in oni so prišleki. Ampak, pri nas se vedno najdejo zgodovinarji, kot npr. gospod Repe, ki trdijo, da Karantanija sploh ni bila slovenska, ampak slovanska. Drug ekstrem je geopolitik, dr. Vučić, ki trdi, da je bila to hrvaška Karantanija. Vam je hrvaška zastava bolj všeč kot naša? Šahovnico tujci prepoznavajo kot njihov neformalni logotip, našega Triglava žal ne.Vsaj malo so spremenili vrstni red, drugega pa ne. Zanimivo je, da gredo Srbi in Črnogorci na stare simbole, mi pa ne. (vstane, gre do omare in začne iskati svojo knjigo o grbih in zastavah)   Smo Slovenci nacionalisti?Sploh ne. Nacionalizem je zelo zdravo čustvo, kajti brez nacionalizma ni razvoja. Konec koncev, drugega imaš lahko rad le, če imaš najprej rad sebe. To so ugotovili že stari filozofi. Mi odkrivamo neko novo multikulturno internacionalistično ljubezen, ki ne pomeni nič drugega kot ljubezen do denarja in hedonizma. Torej, brez kakršnih koli dolžnosti. Do tega nas je pripeljala naša liberalno usmerjena vladavina od leta 1992 naprej. Razsulo vrednot, gospodarstva, države, totalno razsulo vsega. Osnova vsake spremembe na bolje je vedno dolžnost. Šele potem sledijo pravice. Pri nas dolžnosti nihče več ne pozna, kar se odraža že v osnovnih šolah, kjer imajo že otroci ne vem kakšne pravice, dolžnosti pa nobene. To lahko vodi samo na dno, čeprav nismo še povsem na tleh. Še bomo padali, če ne prej, letos jeseni in naslednjo pomlad. Potem bodo tako ali tako volitve, ko bo potrebno graditi iz temeljev in takrat bo hudo. Kako hudo? Kaj pričakujete?Od slovenskega naroda pravzaprav nič, saj si ničesar ne upamo. V normalni državi bi komu že zagorelo v hiši, malo bi ga olupili in skloftali, pri nas pa tarnamo v stilu: no ja, samo, da ne bo še slabše, pa bo v redu, saj bo že nekako, malo bomo stisnili, pa bo, itd.. Tipično slovenceljnovsko. Pričakujem, da bodo ljudje še bolj stiskali, doma bodo še bolj obdelovali svoje vrtičke, razočaranj bo še več, več bo razbitih družin, sem ter tja se bo zgodil kak samomor več, kar je maksimalni doseg. Skratka, samodestruktivnost bo po mojem v porastu.      Balet, ki ste ga dolga leta plesali, je zelo sofisticirana oblika telesnega izražanja. Kar se tiče retoričnega izražanja, pa bi – če gledava statistično – lahko rekla, da ste poslanec z največ izrečenimi ukori s strani predsednika državnega zbora Pavla Gantarja … (zafrkljiv nasmešek) Ja. Ravno zaradi tega, ker Gantar ne pozna slovenskega izrazoslovja. Ne ve, da ‘gay’ ni slovenska beseda in, da imamo Zakon o uporabi slovenskega jezika, ki prepoveduje uporabo tujk. V slovenščini je ‘gay’ peder. To je termin, ki je normalen in je tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika dovoljen. Če njemu to ni všeč, je to njegova stvar. Nizek nivo komunikacije se kaže tudi v tem, ko sem nekoč rekel, da so poslanci goveda in so prav tako vsi skočili kvišku, ker so bili prizadeti. Ko sem jim pa rekel spoštovani koprofagi, so bili vsi tiho, ker niso vedeli, kaj to pomeni.Ste bili tudi kot študent tako uporniški? Menda se vas nekdanji študentje Fakultete za farmacijo spominjajo iz študijskih prostorov ‘Pajzlja’ kot zelo radoživega kolega, če omenim tisti dogodek s pištolo v cerkvenem dvorišču …Uporniški sem bil še preden sem bil študent. No, ampak kmalu po vstopu na fakulteto sem pokazal svojo upornost v sodelovanju pri študentskem revoltu, ko so me policisti oziroma civilni policisti aretirali in popisali. Lahko bi rekel, da je bil ‘Pajzelj’ sploh posebna ustanova. V mojih časih je bilo tam zelo veselo in zgodilo se je marsikaj lepega. Kar se tiče pištole, je pač tako, da imam rad nevarne in lepe stvari in to so v prvi vrsti pištole in ženske.Bontolog Saša Županek je zadnjič na tretjem programu TV SLO v pogovorni oddaji dejal, da vedno, kadar dobite neprijetno vprašanje, odgovorite na enak način – s šalo in, da so vas že vsi prebrali, svetovalka za javno nastopanje Marta Kos pa je predlagala, da se politikov vašega kova zaradi neprimernega vedenja ne bi več vabilo v debatne oddaje …Humor je nekaj, česar v Sloveniji primanjkuje, pri nekaterih pa je celo prepovedan, predvsem pri tistih, ki ga ne razumejo. Če kdo misli, da me je že prebral, bi bilo smiselno, da se najprej zbudi in neha sanjati. Še marsikaj bo moral prečitati, da me bo lahko prebral. Le kaj naj bi mi pomenilo mnenje nekih svetovalcev za javno nastopanje, ki so končali FDV in, ki jih imajo kot lutke na svojih vrvicah razni forumi, organizacije, službe?! Iz njihovih izjav veje zgolj zagrenjenost in obup.Znan je rek, da je znanje, ki ga imamo, samo drobtinica tistega, česar nimamo … Koliko se morate sami še naučiti, da boste rekli, da lahko učite druge?Druge lahko očitno učiš brez kakršnegakoli znanja. Kar poglejte naše strokovne svetovalce in celo vrsto raznih profesorjev, ki so znani tja nekam do Horjula, dlje pa njihov sloves ne seže. Ker se zavedam, da je biti magister farmacije premalo, sem se vpisal na dodatni podiplomski študij na “Akademiji za diplomatiju i bezbednost” v Beogradu, kjer poučujejo profesorji, ki so cenjeni in spoštovani po vsem svetu in njihov spekter znanja je tudi bistveno večji.Katero dejanje sedanje vlade je bilo po vašem mnenju najbolj plemenito?Takšnega dejanja s  strani sedanje vlade še nismo doživeli.Kaj za vas pomeni plemenitost oziroma iz katerega osebnega razloga – poleg tega, da vaša rodbina nosi plemiški naslov od leta 1756 – ste se odločili uradno postati ‘Plemeniti’? Le zakaj bi se sramoval nečesa, kar so dosegli moji predniki? Kakor kaže, bi moral hoditi naokrog s sklonjeno glavo in se hvaliti zgolj z osnovno šolo, da bi bili srečni tisti, ki niti sami, niti njihovi predniki, niso dosegli ničesar.Obstajajo različne teorije o vašem družinskem deblu, češ, da vaš priimek izhaja s Hrvaške? Res obstaja cela vrsta teorij o mojem družinskem deblu, zanimivo pa je, da ne slišimo nobene teorije o družinskem deblu Gantarja, Pahorja (Boruta, da ne bo pomote), Kučana in še bi lahko našteval. Bliža se vrhunec poletne sezone in slovenski dopustniki že množično derejo na Hrvaško. Vas bo moč srečati na kakšni družinski promenadi ‘Lijepe naše’?Žal Slovenci s tem kažejo, da je med njimi mnogo ‘Slovenceljnov’. Če to ne bi bili, bi hodili tja, kjer dobijo več za svoj denar, kjer so cenjeni, kjer so do njih prijazni in so sprejeti odprtih rok. Mene k ‘Slovenceljnom’ pač ne morete prištevati.Mateja Torbar

Komentarji