Intervju:POLONA ZULE, balinarka

0

Polona Zule, kandidatka za žensko člansko reprezentanco v balinanju Rosno mlada, a že nadvse uspešna športnica pri svojih 16. letih navdušuje z izjemnimi dosežki v balinanju. Sredi avgusta se je Polona, članica BK Sodček Kočevje, udeležila priprav reprezentance za Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo v Rogaški Slatini od 25. do 29. septembra. Glede na tvoja mlada leta predvidevam, da si igro na balinišču spoznavala že v ranem otroštvu, ko so se tvoji vrstniki spoznavali z igrami z žogo, lego kockami, punčkami in podobno. Torej, kdaj se je vse začelo? Že kot majhna deklica sem ob domačem balinišču, izhajam namreč iz balinarske družine, opazovala igro balinanja odraslih, ki so bodisi trenirali ali pa tekmovali, ob igrah za zabavo pa so me tudi sprejemali v igro. To me je tako navdušilo, da sem začela vaditi.S koliko leti si začela redno vaditi?Redno sem začela vaditi z devetimi leti, pri šestih pa, kot že rečeno, sem se začela vključevati v igre starejših. Bilo mi je nadvse zanimivo, še posebej, ko sem igrala z očetom in zmagala. Zmage so mi dale še večjo spodbudo za naprej, za zabavo pa še vedno najraje igram z očetom.  Kdo ti je dajal spodbudo za ta, ne ravno ženski šport, in kdo je tvoj trener?Spodbujala me je vsa družina in ostali balinarji. Oče, ki prav tako igra, je moj trener in hkrati menedžer. Moram povedati, da me je izjemno veliko naučil in če ne bi bilo njega, si upam trditi, da ne bi bila v takšnem vrhu, v sami špici slovenskega balinanja.Kdaj si prvič uradno nastopala in kakšni so spomini na prvo tekmovanje?Prvo uradno državno tekmovanje (Ljubljana, BK Polje) sem imela že pri devetih letih. Spomnim se, da je bilo zelo, zelo vroče. Ta dan se je ozračje ogrelo vse tja do 35 stopinj C. Balinišče ni bilo pokrito, zato sem bila zaradi vročine kar pošteno izčrpana. Igrala sem v polfinalu v posamezni igri in premagala enega reprezentanta. Prišla sem v repasaž, na kar sem ponosna, čeprav sem dvoboj izgubila, a za prvo tekmovanje in mojih 9 let je bil to res lep uspeh.Kako pa se je tvoja tekmovalna pot nadaljevala?Hodila sem na razne turnirje z očetom. Udeležujem se tekmovanj po vsej Sloveniji in Hrvaški. In ravno moj prvi pokal je bil osvojen na Hrvaškem, pri BK Lovor Pobri v Opatiji, kjer sem dosegla 4. mesto v turnirju trojk. V državnem prvenstvu sem tekmovala v kategoriji dečkov (pri ženskah je samo članska kategorija), jaz in še ena deklica. V teh petih letih med dečki sem osvojila 5. mesto, v igri v krog (Idrija); 4. mesto v igri posamezno (Tržič); 3. mesto v natančnem zbijanju (Rogaška Slatina) in 4. mesto posamezno (Kočevje, l. 2009). Ali v Kočevju sploh obstaja ženska balinarska ekipa?  Žal, ne. Obstajala je eno leto (2007), ko se nas je zbralo 5 deklet in ustvarile smo ekipo, s katero smo tekmovale v 2. ligi. Z dekleti smo se res dobro razumele in prav škoda je, da ekipe ni več. Ker v Kočevju niso izpolnjeni vsi pogoji za treninge, sem bila prisiljena igrati v Ljubljani. Igrala sem v drugi ligi za BK Tivoli in tudi z mojo pomočjo smo prišle v prvo državno ligo. Za ta klub sem igrala še eno sezono in zasedle smo 4. mesto (2009/2010). Potem sem se odločila igrati za Idrijo. V zadnji sezoni smo bile v 1. ligi četrte, septembra, ko se začne nova sezona, pa bom prav tako igrala za Idrijo.Koliko je sploh ženskih balinarskih ekip v Sloveniji?Kar nekaj jih je, naštejem jih nekaj iz prve in druge lige: BK Krim Ljubljana, BK Šiška Ljubljana, BK Svoboda Ljubljana, BK Kolektor Idrija, BK Deskle, BK Bistrica pri Tržiču, BK Petelin Maribor, BK Buldog Trbovlje, …Kakšni so bili dosežki v zadnji sezoni, odkar igraš v prvi ligi?Letos sem tekmovala med članicami in dosegla dva zelo dobra rezultata, in sicer 3. mesto v natančnem zbijanju v Tržiču in 2. mesto v igri v krog v Kranju.Treniranje in udeležba na tekmovanjih zahtevata tudi velika finančna sredstva. Imaš kakšnega sponzorja, kako sta z očetom – menedžerjem kos vsem stroškom?Vsi stroški, razen potnih, ki jih krije moj klub, gredo v breme mojega očeta. Nekajkrat smo že zaprosili za pomoč oz. sponzorstvo dobro stoječa kočevska podjetja, vendar se zaenkrat še nobeno od njih ni odločilo finančno podpreti moje športne poti.Izjemni rezultati vodijo tudi k zastopanju slovenskih barv na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Prav na podlagi tvojih dosežkov te je selektor povabil na priprave reprezentance. Si ponosna na to?Ja, res je. Letos sem povabljena na priprave s strani selektorja Milana Bozovičarja. Izjemno sem ponosna na to, da sem že pri 16. letih prišla do tako velikega cilja. Ravno v času od 12. do 15. avgusta smo imeli priprave v Rogaški Slatini in nadvse sem vesela, da so me povabili. V reprezentanci nas je osem. Mnoge so že izkušane igralke, nekatere med njimi so bile že evropske in svetovne prvakinje. Med temi je Tadeja Sodec, ki je bila pred tremi leti svetovna prvakinja v natančnem zbijanju. Evropsko prvenstvo bo potekalo v Rogaški Slatini, od 25. do 29. septembra, kjer bodo slovenske barve zastopale 4 najboljše.Za dosego vrhunskih rezultatov mora biti športnik v izjemni formi? Kako skrbiš za to?Pri balinanju moraš biti, kot pri vseh ostalih športih, dobro fizično in psihično pripravljen. Kajti, če nimaš kondicije, si po dveh, treh igrah z močmi čisto na koncu. Zjutraj tečem, popoldne pa so na vrsti 2-urni treningi. Na pripravah reprezentance sem trenirala 2x dnevno po 4 ure. Med šolskim letom treniram 3x tedensko, ob sobotah so na sporedu ligaška tekmovanja, ob nedeljah pa državna prvenstva. Pozimi se vozim v Ljubljano, na zimsko ligo, kjer nas je 8 ekip. Tako ohranjam formo v zimskem času.In kako usklajuješ treninge in tekmovanja s šolskimi obveznostmi?Obiskujem 3. letnik Gimnazije v Kočevju in imam status športnice, tako, da vse obveznosti dobro usklajujem. Kakšne so tvoje želje v balinanju v prihodnje? Kaj pa poklicna pot? Moja prva želja je, da bi postala standardna članica reprezentance, vendar si moram to mesto priboriti. Prav tako si želim, da bi balinišče na Trati dobilo streho, saj bi se s tem izpolnili  minimalni pogoji za treninge in tekmovanja, kajti dež ali močna pripeka ovirata le-to. Naj pripomnim, da imajo skoraj vsi klubi v Sloveniji pokrita balinišča, dosti pa jih ima tudi dvorano. Ko bom starejša, bom mogoče trenerka. Vsekakor pa bom naredila izpit za sodnico. Drugače pa se poleg balinanja še najbolje vidim na področju matematike. Za konec nam povej še, kaj tebi osebno pomeni ta šport? Ta šport je drugačen kot ostali. Meni osebno je nekaj posebnega. V veselje mi je igrati in osvajati lovorike. Lepo je, ko nekaj dosežeš in te pohvalijo. Vedno imam veliko ciljev … Včasih, še pred leti, me vrstniki niso jemali resno in so se večkrat pohecali na moj račun, zaradi balinanja. Da je to šport za pijančke, so znali reči nekateri. A ko so prisluhnili mojim besedam in so z mojo pomočjo ta šport bolje spoznali, so se takšne šale nehale.Katarina Turkovič

Komentarji