Jagnje in pes

0

Bil je sončen junijski dan, ko sem uzrl barve sveta. Ves dan je mati skrbela zame in ob njej sem se počutil varnega. (foto: Ana Šabić) Naslednji dan pa je deževalo in spomnim se črede ovac, ki se je pod lesko speče skrivala pred dežnimi kapljicami. Ko sem se zbudil v nov dan, mame ni bilo poleg, čreda pa je izginila. Še ves nebogljen sem hotel vstati, a ni šlo. Cel dan sem beketal in klical mamo, a me ni slišala. Ko se je čreda končno približala, sem se razveselil, da prihaja pome, vendar je oddrvela mimo. Takrat sem se zavedel, da je mati pozabila name in ostal sem sam. Zaspal sem. Pozno popoldan sem nekako v vetru slišal vzklikati lastnike, ki so me zaman iskali, kajti trava je bila visoka in niti glasu nisem mogel dati od sebe, saj sem bil ves dan brez maminega mleka. Naslednji dan sem zbral zadnje moči in se oglasil: Beee! Našli so me in videli, da nisem v dobrem stanju, zato so me takoj odpeljali domov, kjer so me umili, očistili muh, nahranili z mlekom v prahu in poskrbeli za toplo ležišče. Dobil sem ime, Bekam!Tar in BekamLepo so skrbeli zame, a kljub temu se nisem mogel postaviti na svoje noge. Boril sem se iz dneva v dan! Ves ta čas pa mi je ob strani stal psiček Tar, ki me je s smrčkom nenehno spodbujal na vstanem in mi vztrajno nosil igrače, da bi se igrala. Ko so me odpeljali k veterinjarju, sem dobil cepivo, ki je pospešilo okrevanje. Čez čas sem si opomogel in pogumno zakorakal v poletne mesece. Danes sem član živahne črede!Ni le družina tista, ki nam nudi ljubezen, toplino in varno zavetje, saj neprestano menjamo okolja in s tem ljudi, ki so del naše poti. Živali pa nam nudijo občutke, ki se jih ne da opisati z besedami. To razume tisti, ki čuti toplino živalske duše. Vsi ostali, pa imajo enake možnosti, da to poizkusijo!Ana Šabić

Komentarji