Jagode malo drugače

0

Za nami je spomladanska sezona jagod. To ne pomeni, da jagod v tem letu ne bomo več obirali, ampak le to, da je za nami samo prvi del obiralne sezone.

Čas je za vrtne jagode

Za nami je spomladanska sezona jagod. To ne pomeni, da jagod v tem letu ne bomo več obirali, ampak le to, da je za nami samo prvi del obiralne sezone. Jagode so lahko enkrat rodne in načeloma zorijo v pozno pomladanskem času ali večkrat rodne in zorijo od pomladi do prvih pozeb oz. v ogrevanih in osvetljenih rastlinjakih nepretrgoma čez vse leto.

Tudi enkrat rodne jagode lahko zorijo v vseh obdobjih leta, vendar je njihovo zorenje odvisno od termina sajenja in kakovosti sadike. Močne, hlajene sadike zacvetijo in zorijo že v nekaj tednih po sajenju, ne glede na obdobje. Vseh navedenih tehnik gojenja se poslužujemo predvsem v večjih pridelovalnih nasadih. V domačem vrtu uberemo drugačno pot.

Razmnoževanje

Načeloma jagode sadimo v drugi polovici avgusta. Sadike si najpogosteje vzgojimo sami . Sadimo zelene sadike, ki se razvijejo kot pritlike na živicah. Nikoli ne sadimo starejših poganjkov, ki imajo že starikav koreninski sistem oz. že rahlo izdolženo stebelce. Izjema so nekatere sorte jagod, pri katerih živice slabo ali sploh ne izraščajo. Pri takih rastlinah grm izkopljemo in ga delimo. Vedno damo prednost mladim poganjkom, ki izraščajo iz zalistov rozetaste rastline. Slabo izraščanje živic ni značilno le za posamezne sorte enkrat rodnih jagod, ampak tudi za starejše, večletne  rastline. Znano je namreč, da se s staranjem rastline izgublja potencial izraščanja živic, kar je neposredno povezano s hormoni v rastlini. Živice slabo izraščajo tudi pri nekaterih starih večkrat rodnih sortah. Ker so živice pri dveletnih in starejših grmih prej izjema kot pravilo, si za mlade rastline vsako leto posadimo mlade’matične’ rastline, ki nam dajo od 5 do 30 rastlin. Intenzivnost izraščanja živic je vedno odvisna od sorte in starosti rastline.

Sajenje

Ko poganjke naberemo, jih pripravimo za sajenje tako, da odstranimo dele živice, morebitne starejše ali poškodovane liste in prikrajšamo korenine, če so te presegle približno od 8 do 10 cm.  Rastline posadimo tako, da je na gredici med rastlinami približno od 25 do 30 cm razdalje. Sadimo jih lahko v obdelano gredico z več vrstami rastlin, kjer bomo tla obdelovali ali na folijo, kjer so sadilna mesta običajno v dveh vrstah.  V tem obdobju rastline sadimo kot redno sajenje ali kot dopolnilno sajenje v starejši nasad, pri katerem so posamezne rastline odmrle ali jih nameravamo zamenjati z novimi. V vročih poletnih dneh se pogosto zgodi, da se nam mlade rastline posušijo. Jagode v domačem vrtu lahko vedno dosajamo. Omejijo nas šele hladni jesenski dnevi in zmrznjena zemlja.

Sosedstvo in mešane kulture

V domačem vrtu sadimo vsako drugo leto na rastišče, kjer so predhodno rasli grah, fižol, rukola, redkvica oz. vse križnice in stročnice, pa tudi solatnice.  Sadimo v dobro pripravljeno, predhodno pognojeno zemljo, na kateri nismo gojili paradižnika in krompirja ter njima sorodne rastline. Prehodna kultura je za rast rastlin zelo pomembna. Križnice npr. v tla preko koreninskega sistema sproščajo snovi, ki tla razkužujejo. Še večji razkuževalni učinek (biofumigacijo) dosežemo, če rastline zmulčimo (zmeljemo) in nekaj tednov pred sajenjem vdelamo v tla. Stročnice v tla z vezavo dušika iz zraka vnašajo najbolj pomembno hranilo, ki je dostopno ne le stročnicam, ampak tudi rastlinam, ki sobivajo s stročnicami ali jih posadimo za njimi. Kolobarjenje s takimi rastlinami je izjemno pomembno pri preskrbi s hranili in vzdrževanju ravnovesja med koristnimi in škodljivimi organizmi v tleh.

Za dobro rast so poleg predhodnih kultur pomembne tudi rastline oz. organizmi, ki sobivajo z jagodami. Plevelne rastline imajo na rast jagod zelo negativen vpliv, saj jagodam jemljejo hranila, vodo in življenjski prostor. Z jagodami pa lahko bivajo rastline, ki jih označimo kot ugodne sosede. V različnih virih kot ugodne sosede navajajo različne rastline. Med največkrat omenjenimi je ugodno sosedstvo s česnom, ki ima izredno ugoden vpliv na rast jagod in preprečuje nekatere bolezni. Omenjeno je tudi ugodno sosedstvo z žametnico (tagetes) in to predvsem na zemljiščih, kjer so problematične ogorčice (nematodi).

Zakaj je pomembno tako pogosto sajenje jagod?

Jagode so rastline, ki imajo rozetasto razrast, za katero je značilno, da se močno širi predvsem v jesenskem času. Iz brstov za vsakim posameznim listom se namreč razvije poganjek, ki je nosilec vsaj enega cvetnega stebla z več cvetovi. Če je poganjkov veliko, je tudi cvetov veliko. To pomeni, da bodo plodovi drobni, ker rastlina ne more prehraniti vsakršnega števila plodov. S starostjo rastline se veča število poganjkov v grmu in dolžina poganjka, ki se dviga nad koreniko. Vse to pomeni, da moramo  v nasadu jagod vzdrževati mlade in vitalne grme, ki nam dajo velik in kakovosten pridelek.

Gozdne jagode

Med gozdnimi jagodami so take, ki cvetijo enkrat in take, ki cvetijo in rodijo večkrat v letu. Nekatere med njimi so take, ki se razmnožujejo z živicami in take, ki jih množimo z delitvijo grma ali sejemo s semeni. Gozdne jagode, ki imajo živice, se običajno zelo močno razrastejo, zato jih v domačem vrtu težko omejimo na manjšo površino. Prav zato so v pridelavi intenzivnih nasadov  in domačih vrtovih od gozdnih jagod najpogosteje sadi  tiste, ki se razmnožujejo z delitvijo grma.

Muškatne jagode

V posameznih delih Slovenije so kot avtohtone razširjene tudi muškatne jagode, za katere je značilno, da imajo večje plodove in so na višjih stebelcih. Rastline so višje, listi večji in rahlo dlakavi.  Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da imamo ženske rastline s plodovi in moške opraševalne rastline.

Rožnato in vijoličasto cvetoče jagode

Med jagodami so zanimive tudi tiste, ki imajo rožnate ali vijoličaste cvetove. Sort je izredno veliko , vendar so plodovi visoke kakovosti le pri posameznih.

Jagode z belimi plodovi

Jagode z belimi plodovi so potomke ene izmed starševskih rastlin žlahtne jagode, ki izvirajo iz Južne Amerike. Plodovi so nekoliko drobnejši, dobrega okusa, z močno izraženimi rdečkastimi semeni na povrhnjici.

Zanimivosti pri jagodah še ni konec, saj so to rastline, ki nas navdušujejo praktično vse leto, rastejo na vseh koncih sveta, v višinah in hribovitem svetu in jih gojimo po najrazličnejših tehnologijah.

Strokovnjaki Kluba Gaia

Komentarji