Jaslice, raztresene po vasi Gradež… letos jih je na ogled še 70 več kot lani

0

Dnevi okoli božiča so pravšnji čas, da vsaj malo odložimo breme vsakdana in naredimo inventuro svoje duše. Na Gradežu se tega lotevajo že enajsto leto, in sicer tako, da od tretje adventne nedelje pa do 2. januarja sobivajo s pisanimi jaslicami, letos so jih na ogled postavili kar 343. Lična božična ikonografija slehernih (letos v nekoliko manjši velikosti) jaslic ob soju luči, v zgodnjem večeru, rojstvo božjega sina pričara v skednjih, v izbi, nekdanji točilnici, v hlevih, črni kuhinji, svinjaku, v votlinah na drevju, na dvoriščih, na kapelah, v hišah, na oknih…

»Že v soboto, dan pred uradnim organiziranim vodenjem, so nas obiskali romarji iz Avstrije. In se predali nepopisnemu vzdušju ne le ob pestri razstavi – letos imamo 70 jaslic več kot lani – temveč tudi snežni odeji, ki je pokrila vas, in sicer prvič doslej,« je razlagal Marko Šavli, predsednik društva za ohranjanje dediščine Gradež in pobudnik postavljanja jaslic. Nekdo mu je iz skupine vsevednih severnih sosedov, ko je primerjal število jaslic in vaščanov dejal, da so oni (Gradežani) zagotovo svojevrstni rekorderji, na kar mu je gostitelj pritrdil. Ja, to je največja razstava v Sloveniji.

»Letna snidenja so se pri nas prijela že ob ustanovitvi društva, pred 18-imi leti, zimsko praznino pa smo zapolnili s postavitvijo jaslic. Sprva smo jih pokazali le nekaj deset, s časom pa so številke vsako leto rasle, tudi z jasličarji od drugod,« je skupini v bližini sušilnice sadja podrobnosti odstiral Boris Zore, prvi predsednik gradeškega društva. Ravno v tem prostoru, ob toplini peči, ki se kuri na bukova drva in v vonju posušenih hrušk, zloženih v 12-ih lesah, je skupina petnajstih mladcev s kitaristom Miho, prepevala božične pesmi. »Pogled na najmanj dva ducata v lesu, vse iz enega kosa, vdolbljenih različnih motivov božje matere in njenega sina, nas nekako še bolj nese,« je občutke zanesenosti strnila zborovodja, Krheljčkov Petra.

Nekoliko višje, v Zabukovčevem kozolcu, so noč ob motivih svete družine rezale milozvočne pesmi skupine Borovničke z Iga. »Krasota, ni kaj. Snopi lučk in pravljične jaslice tam zraven, s tega hriba žarijo daleč naokrog,« je vtise strnila Nada, umetniška vodja skupne.

Sorodniki Tomaž, Lado, Beti in Mateja so v hiši sredi vasi drug ob drugem v lesu in z iglami v rokah »zidali« jaslične podobe, katere so mimoidoči občudovali. »Iz orehovega lesa bo ta stvaritev, drugače smo trzinski rezbarji več jaslic postavili v štali, na vrhu vasi,« pot do tja pokaže Tomaž, najmlajša med njimi, Metka, ki ju je klekljanja navadila teta Beti, je z njo ob krušni peči v roki vihtela iglo in sukanec. In še to, del te družine je tudi Marko, ki prav tako kleklja.

Ob kapelici na pobočju vasi, tam blizu so prepevali Potoški fantje, k ogledu pritegne visoka replika jaslic, ki ji je pred leti, v lesu, naredil Tomaž Franko. Avtor izvirnih, izpred 150 let, ki stojijo v župnijski cerkvi v Škocjanu, je duhovnik Janez Jereb. »Najstarejše jaslice, ki so na ogled, so iz papirja, narejene pred 250-imi leti. Dolga leta je zanje skrbela zagnana Brigita Juvan iz Pirnič, po njeni smrti pa njena vnukinja Petra,« je dejal eden izmed vodnikov, Andrej Jakob. Sicer so v tem prostoru celo jaslice v ohišju mobilnega telefona, nekaj jih je v manjših škatlah, v sosednih hišah so jaslične poslikave na oknih. Polovico skednja pa so zasedle stvaritve velikolaške mladine, ki je na pobudo nekdanjega župnika Jaksetiča, rojstvo odrešenika vpela s prepoznavnimi motivi tega kraja. Najvišje jaslice, iz storža, pričakajo ob vstopu v vas.

»Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton,keramiko, borovo in orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor,krušno testo,« je materiale naštel Marko Šavli in dejal, da so letos poleg tradicionalnih slovenskih jaslic iz številnih krajev na ogled tudi one, ki so jih naši popotniki prinesli z Aljaske, Kostarike, Izraela, Nemčije, Italije, Avstrije…

Organizirano vodenje po Gradežu bo še 30. decembra in 2. januarja, vsakič ob 17.30, domačini pa vas pričakujejo tudi druge dni, ob predhodni najavi.

(mgć)

Komentarji