Jezik, ta čudoviti stroj

0
Od leve proti desni: prof. dr. Marko Snoj, Agata Tomažič, Branko Gradišnik in Marko Crnkovič

Ali je slovenščina še sposobna dohajati razvoj, zaradi katerega vznikajo nove besede in poimenovanja za dotlej neznane naprave in pojave? Na katerih področjih je to najbolj očitno? Zakaj je pomembno, da stvari in dogajanja slovenimo?

Kdo so ljudje, ki so v prvi bojni črti, kadar si je treba izmisliti novo slovensko besedo? Je besedotvorje obrt, umetnost ali kaj tretjega? O vsem tem je ob dnevu materinščine na drugem letošnjem pogovornem večeru v skednju Škrabčeve domačije beseda tekla v ugledni družbi, ki so jo sestavljali prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Branko Gradišnik, pisatelj, prevajalec, publicist, Marko Crnkovič, kolumnist, urednik portala Fokus Pokus. Pogovor je povezovala Agata Tomažič, publicistka in pisateljica.

»Slovenski jezik je tekoč, mehak, narečno raznovrsten in kot takšen odpira prostor novim izzivom,« so si bili v pogovoru skoraj enoti snovalci večera s poudarkom, da moramo vselej ločiti bogastvo narečnega govora in knjižnega jezika, na kar je še posebej opozoril Marko Snoj. Narečni pogovor je za nekatere države in narode, ki se zapovedano držijo zgolj izrazoslovja v knjižnemu jeziku, neznanka in celo uganka. »Nek jezik, seveda tudi slovenščino, izjemno bogati ravno kohezija knjižnega in narečnega jezika,« je poudaril Branko Gradišnik, prevajalec, ki se zavzema za večjo svobodo v pisani besedi.

(mgć)

Komentarji