Jože Majes: Pomlad prihaja, drevesa maja

0

Star rek, ki pove, da južni vetrovi majejo drevesa. Glede na spremembe, ki jih zadnja leta prinaša topla greda, so vetrovi vedno hujši. Nas pa navdajajo s pomladno energijo, ki nam jo podarja vedno močnejše sonce. Ko se peljem po naši lepi domovini, vidim ljudi, kako grabijo in kopljejo po vrtovih in okolicah hiš. Kaj pa naj bi delali ljubitelji zdravilnih rastlin v tem času?

Če pogledamo malo po našem vrtu, livadah in travnikih, ugotovimo, da se kar dogaja. Trobentice kot prve pomladne rožice so že v cvetju. Naberemo cvetove in jih damo sušiti. Še kako nam bodo koristile, če se nam bo nabiral v grlu cmok. Trobentice in na splošno vse jegličevke vsebujejo obilico saponinov, ki topijo sluzi. Nekaj cvetov pa namenimo za solato. Primešajmo jih regratu in čemažu.

Zvončke in teloh pustimo na miru. Obe rastlini sta strupeni. Ne priporočam, da iz njih delamo šopke. Pustimo ju cveteti zunaj, naj uživata življenje. Ko nabiramo čemaž, pazimo, da ga ne zamenjamo z strupenim jesenskim podleskom, šmarnico, belo čmeriko ali s pegastim kačnikom, ki sicer rad raste ob vodi.

Še vedno je čas za kopanje korenin. Kopljemo lahko še gabez, slez in koprivo. Je pa že pozno, da bi kopali korenine regrata, angelike in velikega omana. Na Kočevskem, kjer je malo više, bi oman še lahko kopali saj je samorodnega na Kočevskem še veliko, prav v okolici zapuščenih vasi. Izgleda, da so ga Kočevarji izredno cenili. Veselo raste že pljučnik. V času cvetenja nabiramo dvobarvne cvetove, kasneje pa naberemo tudi liste. Saj prav tako pomagajo pri pljučnih obolenjih.

Lapuh ima rad peščeno zemljo. V tem času lepo rumeno cveti. Čeprav so ga nekoč najbolj cenili pri težavah z suhim kašljem, Vam samega ne priporočam uživati. Vsebuje namreč nevarne piriolizidinske alkaloide, ki se v telesu nabirajo kumulativno. Ko pa se jih nabere zadosti, nam poškodujejo jetra. Lapuh le naberite. Naredite mešanico iz lapuha, islandskega lišaja, slezenovca, žitnega žebrata in korenin trobentice. Pri diagnosticiranem vnetju bronhijev pijte takšen čaj od deset do 15 dni. Potem spravite mešanico za naslednje leto. Ker asparagus v naravi raste pri nas v Sloveniji le na primorskem, bomo pri nas nabirali le mlade poganjke divjega ali sajenega hmelja in blušča. Primorci pa bodo nabirali tako imenovane šparuge od divjega asparagusa. Tisti, ki se mu ne da iti v naravo, ali se ob morju boji kač, bo pač kupil gojene šparglje.

Če pa imamo svoj zeliščni vrt, bomo pogledali, kaj nam je vzela zima, katere trajnice bomo morali na novo posaditi. Napravimo spisek sadik rastlin in semen, enoletnic in dvoletnic, ki jih bomo morali nabaviti. Nič naj se nam ne mudi. Sadike dajemo pri nas v zemljo šele po ledenih možeh, se pravi po 15. maju. Če pa si bomo zaželeli natočiti soka od breze, si moramo najti na senožetih lepo in zadosti staro brezovo drevo. Ko bo breza pognala popke, bomo na odrezano vejo, namestili dezinficirano steklenico, da se nam bo napolnila z brezovim sokom. Lasje bodo kar vriskali, ko si jih boste umili z sokom breze. Zraven bomo primešali malo čaja iz korenin pekoče koprive in rožmarina.

Ne pozabimo na belo omelo. Do sredine aprila jo lahko naberemo na listavcih. Lahko nam bo krasila dom ali pa nas pozdravila. Ko pa bo prišel cvetoči maj, se ne pozabite usesti pod cvetoči glog in prisluhniti čebelam. Boljše metode za odpravljanje stresa ne poznam. Isto velja, če se usedemo pod lipo, ko cveti.

Jože Majes

Komentarji