Kislinsko-bazično ravnovesje, II. del

0

Ob koncu vsakega dneva, naj bi bil naš organizem bazičen. To stanje lahko dosežemo z upoštevanjem fizičnih, čustvenih in duševnih dejavnikov. Zelo pomembno vlogo za doseganje tega ravnovesja ima hrana, ki jo zaužijemo. Lestvica za uravnavanje kislosti, oz. bazičnosti, se giba od pH 0,5, ki ustvarja kislost, do pH 7,5, ki ustvarja bazičnost. Meja je pH 4,00, kjer je nevtralno območje. Če želimo imeti kvalitetno življenje in skrbeti za svoje zdravje, je pomembno uživati čim več sveže in nepredelane hrane, saj vsebuje encime, ki nam omogočijo, da hrano temeljito prebavimo. Ker večino encimov s kuhanjem uničimo, morajo njihovo vlogo prevzeti lastni encimi, ki se nahajajo v jetrih in soku trebušne slinavke. Raziskave nakazujejo, da je število lastnih encimov v telesu omejenih. Idealno razmerje bi bilo, če bi zaužili 75% sveže in nepredelane hrane in 25% kuhane hrane. Vsi pa dobro vemo, da je naše razmerje ponavadi ravno obratno. Omejiti bi bilo potrebno količine mesa, predelane ali konzervirane hrane, sladkorja, soli, homogeniziranih in pasteriziranih mlečnih izdelkov, saj takšno mleko povzroča nastajanje kislin v velikih količinah. Pri prehranjevanju bi se morali držati osnovnega načela, da se ne smemo najesti do sitega. Sadja in zelenjave ni priporočljivo uživati hkrati, saj se sveže sadje v telesu hitro prebavi, razgradnja nekaterih vrst zelenjave pa lahko traja tudi več ur. Kaj točno bi morali jesti, da bi dosegli bazično ravnovesje je težko določiti. Priporočljivo pa je, da obrok, ki je najbolj obilen zaužijete sredi dneva. Pomembne so tudi kombinacije hrane, ki jo zaužijemo. Melone, ki v telesu povzročijo intenzivno bazično reakcijo je priporočljivo jesti same, saj se v črevesu zelo hitro prebavijo, če pa se zaradi prisotnosti druge hrane zadržijo v želodcu, se hitro razgradijo in fermentirajo. Tudi kombinacija sadja in živil, ki vsebujejo škrob, ni najbolj priporočljiva, saj pride v želodcu do fermentacije in nastanka zmerno kislega okolja. Priporočljiva pa je kombinacija škroba in zelenjave, saj nastane zmerno kislo okolje, zato naj bo večkrat na vašem jedilniku riž z zelenjavo. Močno kislost pa ustvarja kombinacija škroba in beljakovin. Zato je tipični slovenski obrok, ki je sestavljen iz pečenke in krompirja žal popolnoma neustrezen, kar se tiče kislinsko – bazičnega ravnovesja v telesu. Pri prebavi beljakovin se izloča solna kislina, ki jo škrob nevtralizira in s tem njihovo razgradnjo močno upočasni. Škrob in beljakovine se neprebavljeni zadržujejo v želodcu in črevesju, dokler se ne začne proces gnitja, kjer nastaja zelo kislo okolje. Poskusite se držati načela, da pri istem obroku zaužijete le eno vrsto hrane z visoko vsebnostjo beljakovin, saj lahko v nasprotnem primeru prebavni sokovi, namenjeni razgradnji mleka, ustavijo prebavo mesa. Kombiniranje mesnih beljakovin in sočne zelenjave ustvari le blago kislost. Lahka beljakovinska živila, kot je npr. skuta, je odlično kombinirati s sadjem. Vsekakor pa upoštevajte pravilo, da hrano v ustih prežvečite od 25 do 50-krat, saj je v slini prisoten encim ptialin, ki ustvarja bazično okolje. Hrana, ki je dobro prežvečena se veliko lažje prebavi in v telesu ustvarja bazično okolje. Z žvečenjem pa žal ne moremo spremeniti lastnosti vseh vrst hrane, ki ustvarja kislost.Pri pripravi hrane kuhanje, zamrzovanje in konzerviranje s sladkorjem in raznimi kemikalijami močno zmanjšajo bazičnost. Dobro bi bilo, če bi vsaj delno upoštevali naslednja dejstva:Sadje, ki ustvarja bazičnost in bi moralo biti pogosteje na naših jedilnikih: ananas, avokado, banane, breskve, citrusi, češnje, datelji, fige, granatno jabolko, grenivka, grozdje, guava, hruške, jabolka, jagode, kaki, kivi, kutine, lubenice, maline. Kislo okolje pa ustvarjajo borovnice in slive. Zelenjava, ki bi se morala pogosteje nahajati na naših krožnikih in ustvarja bazičnost: blitva, brokoli, bučke, brstični ohrovt, beluši, artičoke, cvetača, čebula, hren, svež ingver, jajčevci, paradižnik, peteršilj, regrat, redkev, zelena, zelje, vodna kreša. Žitarice, ki ustvarjajo bazičnost: kvinoja, proso, amarant, kislost pa ustvarjajo: ajda, ječmen, koruzni zdrob, oves, pira, pšenica.Stročnice, ki ustvarjajo bazičnost: grah, izdelki iz soje, kislost pa ustvarjajo: bob, leča, čičerika, fižol.Od škrobnih živil ustvarjajo bazičnost: krompir, muslli in kruh iz rženih kalčkov, kislost pa ustvarjajo: otrobi, močnati izdelki (koruzni, ovseni, rženi, riževi), krekerji, testenine in peciva iz predelane moke s sladkorjem.Živalski izdelki in meso ustvarjajo kislost. Meso vsebuje težke beljakovine, zato nobena vrsta mesa ne ustvarja bazičnega okolja. Sir npr. povzroča nastajanje sluzi in velja pravilo, močnejši okus ima sir, močnejšo kislost ustvarja.Napitki, ki ustvarjajo bazičnost: sadni sokovi, zelenjavni sokovi, ki imajo tudi zdravilno moč,  skoraj vsi zeliščni čaji. Kislo okolje pa ustvarjajo: žgane pijače, katerih vrednosti so odvisne od vsebnosti alkohola. Tudi vino in pivo ustvarjata kislo okolje. Kislost ustvarjajo tudi gazirane pijače in kava, ki bi jo bilo dobro zamenjati z zeliščnimi čaji. Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: kajenski poper, česen, morska in zeliščna sol, cimet, sojina omaka, janež, lovorov list, klinčki, kumina, paprika. Kislost pa ustvarjajo: kečap, majoneza, gorčica, namizna sol, muškatni orešček.Ker pa se nahajamo v obdobju, ko so prehranska dopolnila zelo aktualna, poglejmo tudi, katera dopolnila nam lahko koristijo na poti k bazičnosti. To so: minerali v sledovih, betakaroten, vitamin C, esencialne maščobne kisline, klorofil, kalcij, magnezij. Zdrava prehrana je ključ do zdravega življenja, zato poskusite upoštevati vsaj nekaj faktorjev in se zaščitite pred boleznimi in si pričarajte bolj sproščeno počutje.Preberite tudi članek Kislinsko-bazično ravnovesje, I. del.Sara Vajdičuniv. dipl. inž. živil. tehnol.

Komentarji