Ko po kruhu zadiši iz krušne peči

0

V krušnih pečeh je v okolici Velikih Lašč, na Robu, v dneh okoli Miklavža, zadišalo po sveže pečenem kruhu, ki so ga vrle gospodinje pripravljale po izročilih svojih prednic. In ga prinesle na državno razstavo oziroma ocenjevanje, ki so ga letos tretjič skupaj z Zvezo kmetic Slovenije pripravile članice Društva podeželskih žena Velike Lašče.

»Še nekaj gospodinj nas je na Velikolaškem, ki se peke kruha lotimo po starih receptih, istočasno pa se zavedamo svoje dolžnosti, da to prenesemo našim zanamcem,« je dejala Magdalena Peterlin, predsednica DPŽ Velike Lašče. Na ocenjevanje, ki je potekalo v zadružnem domu na Robu, je bilo prinesenih 30 vzorcev pečenega kruha, največ iz osrednje Slovenije. Ocenjevalci niso imeli lahkega dela, saj so morali predvsem z občutkom pretehtati vsak primerek: obliko, barvo, videz in vonj, površino skorje, videz sredice, povezanost skorje in sredice, njeno enakomernost in elastičnost in še kaj. Podelili so pet zlatih priznanj, 13 jih je bilo srebrnih in 12 bronastih. Jože Senegačnik iz Smrjen nad Pijavo Gorico, sicer tudi kuharski mojster, je za svoj kruh s kosmiči in semeni že tretjič zapored prejel zlato priznanje (zbral je vse možne točke, in sicer 80) in s tem tudi plaketo. Zlato priznanje so prejeli še Lidija Senegačnik, Jelka Indihar, Jasna Jamnik in Mihaela Štokovnik.

Recept za užiten krušni kruh, ki ga lahko uporabljamo pri vseh jedeh, je pravzaprav preprost, razlaga Zdenka Škrabec, vodja projekta peke kruha v krušni peči. Testo sem za kanček tokrat nekoliko bolj zamesila, da je lažje vzhajalo. Na kilogram bele moke, drugače uporabljam tako kot druge tudi črno, rženo, pirino… sem na nekoliko bolj razvlečeno testo dodala kvas in peščico soli, sladkorja pa le malo. Temperatura v peči, ki jo kurim z bukovimi drvi, se je dvignila do 200 stopinj, če bi bila nižja, bi bil hlebček mehkejši,« je razkrila svoj recept. Tam, kjer se še vali dim iz krušne peči, se pletejo najbolj žlahtne niti življenja. Tam je topel dom in razumevajoča družina.

(mgć)