Kolesarjenje je zdravo, naj bo tudi varno – do konca meseca policisti preverjajo, ali kolesarji spoštujejo prometna pravila

0

Kolesarjenje je zdrava, okolju prijazna in prijetna aktivnost, a si je treba prizadevati, da bi bila tudi varna. Zaradi lepega vremena, pa tudi rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 so naše ceste ponovno vse bolj polne, na njih je tudi čedalje več kolesarjev. Mesec maj je že tradicionalno posvečen njihovi varnosti, zato agencija za varnost prometa in policija tudi letos opozarjata na to ranljivo skupino prometnih udeležencev. Med 4. in 31. majem 2020 pa bomo policisti z večjo intenzivnostjo preverjali, ali kolesarji spoštujejo prometna pravila, in kako se do njih obnašajo ostali vozniki.

Policisti bomo tako do konca meseca pozorni predvsem na kršitve, ki so med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. Preverjali bomo, ali kolesarji vozijo v napačno smer, ali upoštevajo prometno signalizacijo (predvsem rdečo luč na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoz otrok na kolesu in uporabo kolesarskih čelad, nadzorovali bomo tudi vožnjo po pločnikih, nepravilno in tesno prehitevanje kolesarjev, neupoštevanje pravil o prednosti itd.

Pozorni pa bomo tudi na odnos ostalih prometnih udeležencev do kolesarjev, predvsem voznikov motornih vozil, ki marsikdaj s prehitro vožnjo, izsiljevanjem prednosti in prehitevanjem preblizu ogrožajo kolesarje.

Zaradi nedavne odprave splošne omejitve gibanja na občine pa tudi lepega vremena, se v zadnjih dneh povečuje tudi število kolesarjev v cestnem prometu. Zato tako kolesarje kot ostale udeležence pozivamo k strpni vožnji in večji previdnosti na cestah.

Kolo naj bo tehnično brezhibno, kolesar pa viden

Preden se podate na kolo, še posebej spomladi oz. ob začetku kolesarske sezone, preverite tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro, belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku, zvonec, ustrezno napolnjene pnevmatike, primerno nastavljeno višino krmila in sedeža. Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Kolesarjem svetujemo, da nosijo oblačila svetle barve oziroma uporabljajo odsevni brezrokavnik, ponoči in v mraku pa naj uporabljajo luči in odsevna telesa, saj jih bodo vozniki tako prej opazili.

Bistro glavo varuje čelada

Raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 % do kar 70 %. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pri morebitnem padcu varuje glavo pred poškodbami in tako pomembno prispeva k varnosti kolesarja.

Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi različnih električnih naprav (električni skuter, hoverboard itd.). Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.

Cestnoprometni predpisi veljajo tudi za kolesarje

Kolesarji lahko za lastno varnost največ naredijo sami že z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozijo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni, pa po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju morajo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažite smer z rokami, pravilno se razvrstite in upoštevajte pravila prednosti. Nikoli ne vozite v nasprotni smeri vožnje, saj vas drugi vozniki tam ne pričakujejo. Med kolesarjenjem ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici. S predvidevanjem ravnanja drugih udeležencev v prometu pa lahko preprečimo marsikateri neljubi dogodek. 

Ugotovitve kažejo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila

Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred tremi leti izvedli na Agenciji za varnost prometa, je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa stori približno 25 % kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku in uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.

Neprilagojena hitrost letos najpogostejši vzrok za prometne nesreče med kolesarji

Najbolj pogost vzrok za prometne nesreče, ki so jih povzročili kolesarji v letošnjem letu, je neprilagojena hitrost, saj je v kar 42 % botrovala nastanku prometne nesreče. Pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo je delež še višji, saj je neprilagojena hitrost vzrok za kar 57 % takšnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.

Letos boljše stanje varnosti kolesarjev, a pred nami so meseci, ko je kolesarjev na cestah največ

V prvem letošnjem kvartalu sicer beležimo boljše stanje varnosti kolesarjev. Do vključno 23. aprila 2020 so bili kolesarji udeleženi v 191 prometnih nesrečah, kar je 22 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Zmanjšanje beležimo tudi pri hudo telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 26, lani pa 42 (- 38 %) in pri lažje telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 135, lani pa 165 (- 18 %). Tudi število umrlih je v letošnjem letu manjše, saj sta letos umrla dva kolesarja, v lanskem primerljivem obdobju pa štirje. Letos je 16 od 26 hudo telesno poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči uporabljalo zaščitno čelado (62 %), pri umrlih kolesarjih jo je en kolesar uporabljal, drugi pa ne. Od skupaj 191 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 123 oziroma 64 %. Od dveh umrlih kolesarjev je bil en povzročitelj prometne nesreče, drugi pa ne. Od 26 hudo telesno poškodovanih jih je več kot tri četrtine (20 kolesarjev, oziroma 77 %) samih povzročilo prometno nesrečo.

V letošnjem letu je bilo med hudo telesno poškodovanimi največ starih 65 let in več (7 kolesarjev), sledi starostna skupina od 35 do 44 (6 kolesarjev) ter 45 do 54 let (6 kolesarjev). Umrla kolesarja sta bila stara 35 in 46 let, oba sta bila moška. Med otroki ne beležimo smrtnih žrtev, mladoletnih hudo poškodovanih kolesarjev je bilo pet – vsi so bili povzročitelji in vsi so imeli zaščitno čelado. Kar 22 (79 %) od 28 hudo telesno poškodovanih in umrlih kolesarjev se je ponesrečilo v naselju.

V prometu odločajo stotinke sekunde, dovolj je že trenutek nepazljivosti in življenje se lahko za vselej korenito spremeni. Zato svetujemo:

  • kolesarji, spoštujte cestnoprometne predpise ter priporočila za večjo varnost, vožnjo s kolesom pa vselej prilagoditi svojim sposobnostim in razmeram na cesti.
  • vozniki, bodite previdni in strpni v prometu ter pazite na ranljivejše udeležence.

Policija

Komentarji