Komunikacija

0

Kaj sporočate drugim in na kakšen način? Komunicirati pomeni razpravljati, posvetovati se, sporazumevati, izmenjavati misli, informacije. Sporočiti, deliti kaj s kom, biti v medsebojni zvezi, občevati, narediti kaj skupno… Enostavna delitev komuniciranja je besedno in nebesedno komuniciranje. Ločimo pa tudi vsebinski in odnosni vidik. Eden od zakonov komunikacije pravi, da ni možno NE KOMUNICIRATI. Torej, tudi, če smo tiho in osebo samo pogledamo, ji s pogledom sporočamo, da smo opazili, da obstaja. Vsak znak, ki ga oseba pošlje drugi in s katerim potrjuje njen obstoj, lahko razumemo kot komunikacijsko enoto (strouk): beseda, pogled, kretnja, mimika, pohvala, nasmeh in podobno. Nekatere raziskave so pokazale, da ko otroci dalj časa niso deležni psihološke ali fizične stimulacije, postanejo neodporni proti različnim boleznim. S temi opazovanji so odkrili LAKOTO PO STROUKU, človekovo psihološko potrebo po priznanju, katere zadovoljevanje je močan motiv vedenja tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih ljudeh. Pomembno je spoznanje, da je za ljudi strouk tako pomemben, da smo pripravljeni sprejeti tudi negativne strouke, raje kot nobenega. Tako lažje razumemo, da na primer zaporniki v socialni izolaciji pogosto izzivajo svoje paznike, da jih ti ne ignorirajo, jih celo ozmerjajo, kajti oboje jih reši pomanjkanja strouka in občutka ne obstajanja. Prav tako se zgodi, da na primer delavec, ki od svojega nadrejenega ne dobiva pohval in tudi sicer ni dovolj »opažen«, kakovost svojega dela in obnašanje lahko usmeri zunaj »korektnosti«, s čimer nadrejenega prične siliti k reagiranju in vzpostavljanju komunikacije. Enako si lahko s potrebo po priznanju pomagamo razumeti »asocialno« vedenje učencev, ki niso deležni učiteljeve pozornosti zaradi svojega ne-poznavanja snovi. Znano je tudi, da so komunikacijske sposobnosti povezane z čustveno inteligenco, ki pomeni sposobnost zavedanja svojih čustev in sposobnost ravnanja z njimi. To ravnanje in izražanje čustev naj bo takšno, da podpira našo osebnostno rast in ne škoduje drugim ljudem.Dejavniki uspešne komunikacije:Dobro je vedeti, kaj želimo povedati. Uporabljajmo jasne stavke in enoznačne besede. Če smo jezni in razburjeni, je boljše počakati, da se pomirimo, saj bomo imeli več možnosti, da nas bo sogovornik »slišal«. Uporabljajmo JAZ sporočila: JAZ mislim, da …., namesto : Ni bilo mišljeno tako….., LE kaj si mislil, …. Prav tako uspešna komunikacija ne pomeni le prenesti sporočilo, ampak tudi aktivno poslušanje, kaj nam oseba govori. V komunikaciji je zelo pomemben stik z očmi in opazovanje nebesedne govorice telesa. Govorica telesa nam lahko da celo več informacij o osebi, s katero govorimo, kot pa njeno besedno sporočanje. Poznavanje govorice telesa nam med drugim pove tudi, kako se oseba počuti v naši družbi in ali je iskrena. Bolj bomo prepričljivi, če bosta naša besedna in nebesedna komunikacija usklajeni. Kadar sta besedno in nebesedno sporočanje v navzkrižju, ljudje dajemo večji pomen nebesednemu sporočanju. Na primer, če nam oseba zatrjuje, da je vse v najlepšem redu, da je mirna, poleg pa si nervozno grize nohte, nas najbrž njene trditve ne bodo prepričale. Uspešneje bomo komunicirali tudi, kadar bomo sposobni sprejemanja drugačnih stališč in čustev naših sogovornikov. Pomemben dejavnik uspešne komunikacije je tudi spoštovanje prekinitve komunikacije. Vsega, kar bomo povedali in sporočili, kljub temu, da sogovornik ne želi več komunicirati z nami, gotovo tudi ne bo »slišal«. Svoje komunikacijske sposobnosti lahko izpopolnjujemo. Obstajajo tudi testi, ki lahko pokažejo, kje smo šibki in kaj bi bilo potrebno razvijati. Ovrednotimo lahko svoje posamezne  sposobnosti: komunikacijske veščine, sposobnost reševanja konfliktov ali izražanja čustev, sprejemanje kritike, izražanje svojih potreb, stopnjo prilagajanja in podobno.  Alenka Somensaryuniv.dipl.psih.                                                                                       Vse tiste, ki vas bolj podrobno zanimajo komunikacijske veščine, sposobnost reševanja konfliktov ali izražanja čustev, vabim k sodelovanju. Prav tako lahko bralci revije Kočevar sodelujete s svojimi vprašanji o psiholoških temah, vzgojnih dilemah, osebnih stiskah ali drugih življenjskih situacijah. Anonimnost je zagotovljena. Kontakt: alenkasomensary@gmail.com ali 041 365 461.

Komentarji