Kostelci so od nekdaj krošnjarili, še bolj pa po letu 1492, ko je dunajski dvor kočevskemu gospostvu in okolici podelil tako imenovani »krošnjarski patent«. Slednjega že desetletja najbolj pridno izkoriščajo Ribničani, ki so tudi občinski praznik vezali na 23. oktober oziroma na leto 1492. Kostelski krošnjarji so ostali zapisani kot možje, ki so na svoji poti pisali številne prigode, še posebej pa so bili prepoznani z dvojnim dnom v košu, v katerem so na skrivaj prodajali izdelke, ki jih cesar ni oprostil plačevanja davka, pa tudi mnoge druge sicer prepovedane. Posel jim je seveda nalagal, da so bili lepo oblečeni, od glave do pete.
O tem in še marsičem zanimivem iz tistega časa, v besedi in sliki govori razstava Krošnjarski patent, obzeranti, krošnjarji, avtorice Žive Ogorelec iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki je na ogled postavljena na najbolj razgledni kostelski točki, v prostorih delno obnovljenega (tudi z okni zastekljenega) kostelskega gradu. »Kot prvo moram povedati, da naš Pokrajinski muzej več kot zgledno sodeluje z občino Kostel in sad tega povezovanja je tudi ta razstava,« je dejala Živa Ogorelec. Vsem znan je ribniški krošnjar, kostelski, ki so mu rekli tudi obzerant, na Dunaju je prodajal kostanje zato so ga poimenovali tudi kostanjar, je bil nekoliko pozabljen. Marsikdo namreč ne ve, da so krošnjarili tudi v Osilnici (urmoharji so popravljali ure) in v Poljanski dolini, vzdolž Kolpe.
Živa Ogorelec je še dejala, da je kostelsko območje izziv za raziskovalce. V načrtih je, da prvim panojem vsako leto dodajo še kašnega, tudi tiste o tihotapcih, graščakih, kmečkih uporih, običajih, šegah in navadah, pa seveda tudi o prebivalstvu. Kostelski živež je v marsičem poseben!
(mgć)