Kot otrok igral na harmoniko v gostilni, klavir pa je postal njegov najljubši inštrument

0

Gradež nad Turjakom je v marsičem naselje, polno posebnosti, predvsem zanimivih ljudi, ki to vzpetino na sončni legi severnega dela velikolaške občine še naprej poseljujejo. Preteklost in sedanjost s pogledom v prihodnost povezuje tamkajšnje Društvo za ohranjanje dediščine, prepoznavnost širše okolice pa pišeta tudi Turistično društvo Turjak in Kulturno društvo Marij Kogoj Turjak. Na Gradežu se ponašajo z najstarejšo sušilnico sadja na drva v Sloveniji in tudi s štirimi odmevnimi prireditvami na leto. Obiskovalcem v razlagi kraja še posebej pokažejo na hišo na vrhu vasi, v kateri je bil rojen in je v njej dolga leta živel priznani slovenski skladatelj Marij Kogoj, nekoliko nižje pa stoji dom še enega slovenskega skladatelja, Jakoba Ježa. Leta 1928 v Boštanju pri Sevnici rojen vsestranski glasbenik in pedagog, je ravno na nagovor Kogojevega sina Marija mlajšega tod sezidal hišo in se tja preselil iz Ljubljane. Te dni je praznoval 90-letnico. Prijateljem in znancem je razlagal svoje otroštvo in začetke umetniške poti, ko je več let v vaški gostilni na harmoniki zabaval tamkajšnje može. Ko je prodal harmoniko, je kupil klavir »Od takrat se ga držim vse do današnjih dni. Ja, to je moj najbolj priljubljen inštrument,« nam je s ponosom razlagal.

Že med študijem ga je prevzelo Kogojevo delo, ki je ga je spremljalo kot raziskovalca, zbiralca njegovih skladb, nekatere je tudi revidiral ali združeval osnutke in jih dopolnjeval v celovite skladbe, predvsem samospeve in klavirske. Kogojeva glasba je vplivala tudi na njegov lasten kompozicijski razvoj. »O njem bi lahko napisal cel roman, saj mi je njegov sin Marij v več kartonskih škatlah zaupal celotno njegovo bogato zapuščino.«

Čili 90-letnik, ki se ne ustavi, kot je dejal, še vedno ustvarja, čeprav so lani delo nekoliko omejile bolečine v križu. »Veliko načrtov imam, da zberem materiale in jih v zbirkah izdam, predvsem za pevske zbore. Je pa res, da imam živo zanimanje za te stvari in mi zaradi tega ni nikoli dolgčas. Pohvalil bi najbližje, hčerko in zeta ter njune otroke in moje vnuke, ki si vedno najdejo čas za njihovega dedija,« je ob dvignjenih kozarcih žarel zgovorni profesor in skladatelj.

Pedagogu (za svoje delo je prejel več prestižnih nagrad in priznanj) in sosedu so voščili tudi člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež, Turističnega in kulturnega društva Marij Kogoj Turjak ter Kulturnega društva Primož Trubar Velike Lašče. Izročili so mu partiture opere Črne maske Marija Kogoja. V imenu občine Velike Lašče je Ježu voščil – zdaj že prejšnji – župan Anton Zakrajšek.

(mgć)