KUNCI IN SKRB ZANJE

0

V zadnjem času postajajo kunci vse bolj priljubljeni hišni ljubljenčki. Kljub temu pa ljudje o njih in njihovi oskrbi vedo sorazmerno malo in jih vztrajno zamenjujejo z zajci. Gre za dve različni živalski vrsti, ki pa sodita v isti red in družino.

Hišni kunci so domače živali in izvirajo iz evropskega divjega kunca, sicer poznamo tudi divje vrste kuncev. Zajci niso udomačene živali in jih je po naših zakonih prepovedano zadrževati v ujetništvu.

GLAVNE RAZLIKE MED DOMAČIM KUNCEM IN POLJSKIM ZAJCEM

KUNEC

ZAJEC

Trajanje brejosti

30 – 32 dni

40 – 42 dni

Število legel letno

6 – 7

3 – 4

Število mladičev v leglu

4 – 6

1 – 6

Mladiči ob kotitvi

So goli, slepi in gluhi

So dlakavi, vidijo in slišijo

Odstavitev mladičev

3 tedne po rojstvu

17 dni po rojstvu

Skrb za gnezdo

Mati zgradi gnezdo in ga zavaruje, ko ga zapusti

Mati mladiče skoti na prostem

Socialno obnašanje

Živijo v kolonijah

So samotarji

Število kromosomov

44

48

Telesna teža

0.7 – 5 kg (odvisno od pasme)

5 – 6 kg

Dolžina ušes

Ušesa so kratka, lahko pokončna ali navzdol obrnjena

Dolga, pokončna ušesa

Domovanje

Kopljejo rove pod zemljo

Travniki in polja

Življenjska doba

8 – 10 let, lahko tudi več

V naravi redko več kot 5 let, sicer 12 – 13let

Križanje med zajci in kunci zaradi različnega števila kromosomov ni mogoče.

Druga pogosta zmota v povezavi s kunci pa je ta, da jih mnogi prištevajo med glodalce. Razlog zanj je, da so jih res nekoč uvrščali v red glodalcev, vendar so jih šele kasneje uvrstili v red Lagomorpha (kunci imajo v zgornji čeljusti kar štiri sekalce in ne le dva kot glodalci). Dodatni, manjši par sekalcev, imenovan podporni par sekalcev, ki se nahaja tik za prednjimi, služi jemanju in sekljanju hrane.

KUNCI KOT DOMAČE ŽIVALI

Pred nakupom kateregakoli ljubljenčka se moramo iskreno vprašati, ali imamo dovolj časa zanj, kam bomo ljubljenca dali v času dopusta, sploh znamo skrbeti za določeno vrsto žival itd.

Prav je, da se pred nakupom kunca temeljito podučimo o njihovi oskrbi in življenjskih navadah. Kunci so odlični ljubljenčki, ki pa vsekakor niso primerni za zelo majhne otroke. Potrebujejo kar nekaj pozornosti in druženja, da ostanejo zadovoljni in zdravi. Vsak dan potrebujejo nekaj ur gibanja na prostem, izven kletke. Če bo kunec več ur dnevno preživel sam, je vredno razmisliti o nakupu dveh kuncev, ki pa naj bosta sterilizirana/kastrirana, saj tako zmanjšamo agresivno vedenje. Kunci tudi v naravi živijo v kolonijah in samote niso vajeni. Ker so plašne in tihe živali, ki so v naravi pogosto plen, jih na druge domače živali (pse in mačke) ter bližino otrok navajamo postopoma in z veliko potrpežljivosti. Nikoli jih ne puščamo v nenadzorovani situaciji. Otroke podučimo kako ravnati s kunci, da  naj bodo z njimi nežni in previdni, ter da ne marajo cvilečih zvokov, pogostega dvigovanja in tesnega stiskanja k sebi. Kunci so čiste živali, vseeno pa je treba kletko in njihovo stranišče redno čistiti. Pozabiti ne smemo niti na redno nego kožuha same živali.

Kunca nikoli ne dvigujemo tako, da ga zgrabimo za ušesa ali kožno gubo. Z eno roko ga podpremo pod sprednjimi tačkami, z drugo pa podpremo zadek. Preden pričnemo kunca spuščati iz kletke, moramo okolico zavarovati, saj radi glodajo vse kar jim prekriža pot. Posebno pozornost posvetimo strupenim rastlinam, električnim kablom, čistilom in kozmetiki, ostrim in vročim predmetom ter hrani, ki je za njih strupena in je ne smejo jesti.

KAJ POTREBUJEMO PRED NAKUPOM KUNCA

–          Kletka: meri naj vsaj 70x50x40 cm. Priporočljivo je, da ima vsaj 10cm plastičen rob, da stelja ne pada iz kletke.

–          Hišica za spanje: v njo se kunec lahko umakne in odpočije ali se skrije, če se prestraši.

–          Napajalnik za vodo: voda v njem naj bo čista, sveža in vedno na voljo.

–          Skleda: najbolj priporočljive so težke keramične posode, ki jih kunci težko prevrnejo.

–          Jasli: lahko so plastične ali kovinske in zadržujejo seno, da ne bi padalo na tla kletke.

–          Plastično stranišče: vanj nasujemo posip za glodalce ali lesene brikete, ki dobro vpijajo in ne puščajo neprijetnega vonja.

–          Pribor za nego: krtača in glavnik (če je kunec dolgodlak)  ter klešče za krajšanje krempljev.

–          Potovalna torba ali transportni box: kunca v njem prevažamo k veterinarju, na dopust ali ga vanj namestimo med čiščenjem kletke.

–          Vrvica: v primeru, da kunca sprehajamo zunaj v ne ograjenem prostoru.

Se nadaljuje.

 

Nuša Gros, dr.vet.med.

Veterinarska ambulanta Max

 

Komentarji