Marijino vnebovzetje – Veliki šmaren

0

Praznik Marijinega vnebovzetja (veliki šmaren) je za katoličane slovesni in zapovedani cerkveni praznik, ki ga obhajajo 15. avgusta. (foto: J. Š.) Od prvih krščanskih časov dalje kristjani verujejo, da je bila Božja mati Marija zaradi posebnega poslanstva obvarovana izvirnega greha in je bila izjemoma s telesom in dušo vzeta v nebesa, česar bodo verujoči deležni šele ob koncu časov. V soglasju z Marijinim poslanstvom je tudi njena smrt, pri čemer je poleg njene duše k Bogu prešlo tudi njeno telo. Zavest o Marijinem posebnem odhodu s tega sveta je zaradi njene razpoložljivosti za sodelovanje z Božjo milostjo že od začetkov Cerkve veljala za skrivnostno in nenavadno. Marija je privolila Božjemu povabilu, naj postane Božja mati in Bog se je v osebi Jezusa Kristusa v njej učlovečil na skrivnosten način. Pod križem je po Jezusovih besedah postala tudi mati vseh verujočih.Imena, ki so jih v zgodovini Cerkve pridevali 15. avgustu, so bila različna: »vnebovzetje« (assupmtio) je bilo od začetka redko, Grki so rajši govorili o »zaspanju« (dormitio) ali »preselitvi« oziroma »odhodu« matere Božje (migratio). Praznik so najprej obhajali na Vzhodu, pozneje pa tudi na Zahodu. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. Razglasitev verske resnice ljudskemu prepričanju vsebinsko ni dodala nič novega, razen tega, da jo je izrazila v bolj jasni, določni in trdni obliki.Vir: www.rkc.si

Komentarji