Mogočno obzidje, posebnost božje stavbe v Goriči vasi

0
Kamnito obzidje okoli podružnične cerkve Marijinega imena velja kot neprecenljiva kulturna dediščina.

Podružnična cerkev Marijinega imena v Goriči vasi, nedaleč od ponikalnega potoka Bistrica, je bila pozidana v 16. stoletju, temeljito pa predelana leta 1898, ko je dobila novi zvonik. Na glavnemu oltarju iz druge polovice 18. stoletja je odlična slika sv. Duha, ki jo je sredi 17. stoletja naslikal mojster Hans Georg Geiger. Neobaročna stranska oltarja sta izdelek velikolaškega podobarja, Franca Jonteza, križev pot pa je leta 1899 poslikal Simon Ogrin.

Okoli cerkve je bilo v času kuge pokopališče, ki je bilo kasneje premaknjeno v Hrovačo. Posebnost cerkvenega posestva pa je vsekakor kamnito obzidje, ki velja kot neprecenljiva kulturna dediščina sakralnega objekta. Ob občasni prenovi cerkve je slednje ostalo nedotaknjeno, a kljub vsemu se je podiralo. Poleg tega je bila moteča tudi odprtina, skozi katero je potekal dovoz in odvoz materiala. Zob časa ga je že tako načel, da bi se lahko podiralo v nedogled, zato je novi vaški odbor, ki ga od zgodnje pomladi letos vodi Rok Tanko, sklenil, da bodo izvedli temeljito sanacijo obzidja. Zadnji obnovitveni poseg na cerkvi je bil namreč izveden leta 1992. Ideja je bila pri vaščanih Goriče vasi brezpogojno sprejeta.

»Omenil bi, da v naši vasi že desetletja dajemo glave v kup pri organizaciji, velikega, tradicionalnega pustnega karnevala, pomladi pa ob mostu pri Bistrici postavimo mlaj, ki je nekaj posebnega. Tudi pri drugih akcijah je odzivnost izjemna, tokrat pa bi lahko rekel popolna. Ne le zaradi prostovoljnosti in dejstva, da smo tako ceno investicije prepolovili, predvsem je izžarevala nova oblika složnosti narediti za kraj nekaj dobrega. Podporo smo dobili od župnika mag. Antona Berčana in ključarja,« je dejal prijazno zgovorni Rok.

Za obnovo neprecenljivega zidu okoli cerkve in zaščito dreves kostanja je zaslužen vaški odbor pod vodstvom Roka Tanka.

In tako je začelo rasti 110 metrov dolgo in 1,5 metrov visoko obzidje, ki ga je po končanih delih pred dnevi Berčan tudi blagoslovil. Med cerkvenim snidenjem je ob spominih na prednike beseda dala besedo, tudi ono, da je davnega leta 1884 sovaščan in dobrotnik Janez Nosan Šuštarjev na svoje stroške dal zidati novi zvonik.

Sicer so imeli Ribničani veliko zaupanja do božje potne cerkve v Goriči vasi, saj so ravno v to cerkev usmerjali procesije sv. Marka. Svoj čas so ob godu tega svetnika na glavni oltar (na desno) postavili njegovo sliko, na levi pa visi slika svete družine. Obe sliki je leta 1990 obnovil akademski slikar Tomaž Perko. Goričevljani so še spomnili, da so se predniki pred stoletji ob hudi škodi, ki jo je na polju delal črv, zaobljubili, da se vsako leto, na petek po Kristusovemu vnebohodu, v tej cerkvi opravi sveta maša zoper to nadlego, zato ta petek imenujejo »črvivi« petek.

Vaški mož Rok Tanko je ob obnovi zidu še dejal, da so morali poleg skrbi za ohranitev cerkvene dediščine še posebej prisluhniti spomeniškemu varstvu pri zaščiti dreves kostanja, ki se držijo obzidja in so neprecenljive vrednosti zaradi svoje starosti in lege ob cerkvi. Poleg tega so očistili okolico, zasadili travo za obzidjem ter obnovili most na potoku Bistrica, ki cerkev povezuje z vasjo.

(mgć)

Komentarji