Nakupovalne navade Slovencev

0

Tudi letos je družba GfK v sklopu sindicirane raziskave Nakupovalni monitor preverila nakupovalne navade Slovencev. Raziskava se kontinuirano izvaja že vrsto let, kar omogoča primerljivost podatkov skozi čas, napovedovanje trendov in zaznavanje sprememb.

V njej merijo različne sklope tematik, kot so spontan priklic trgovine (na katero oseba najprej pomisli ob tej besedi), katera trgovinska veriga je najbolj zaželena, v kateri (in kakšen je tip te trgovine) se mesečno porabi največ denarja, uporaba kartic lojalnosti, letakov, nakup ekoloških izdelkov in drugo.

Najraje nakupujemo v Sparu/Intersparu, napredovala sta Lidl in Tuš

V Sloveniji je že vrsto let najbolj zaželen Spar/Interspar, ki je sicer v primerjavi z letom 2012 izgubil tri odstotne točke, vendar pa je njegova priljubljenost pri potrošnikih še vedno precej višja kot pri ostalih trgovinah in znaša 30 odstotkov. Opažen je padec naklonjenosti Mercatorju (za tri odstotke, priljubljenost pri potrošnikih letos znaša 18 odstotkov), medtem ko ostalim trgovcem naklonjenost potrošnikov narašča. Tako je največja rast zaznana pri Lidlu (12 odstotkov) in Tušu (14 odstotkov), oba sta v primerjavi z letom 2012 pridobila dve odstotni točki.

Mladi v diskonte, najstarejši v Mercator

Ko podrobno analiziramo demografske podatke glede na najbolj zaželeno trgovino, v povprečju opazimo, da je pri mladih (15 do 30 let) bolj priljubljena diskontna trgovina, torej Hofer in Lidl. Pri starosti skupini med 31 in 50 let, sta najbolj zaželena Spar in Tuš, najmanj Mercator, ki pa je najbolj priljubljen pri najstarejši starostni skupini (51 do 75 let).

Pri izobrazbi večjih razlik glede najbolj zaželene trgovine ni zaznati. Izjema je Tuš, za katerega je statistično najbolj verjetno, da je najbolj priljubljen pri posameznikih z nižjo stopnjo izobrazbe.

Rast diskontov se je ustavila, najbolj priljubljeni so supermarketi, sledijo manjše trgovine

V projektu Nakupovalni monitor je družba GfK ugotavljala tudi tip trgovine, v kateri posamezniki najpogosteje nakupujejo. Tako je v primerjavi z lanskim letom zaznan trend padca največjih, torej hipermarket trgovin, ki so svoj delež izgubile predvsem na račun diskontov. Slednji so s svojim vstopom leta 2005 napovedovali oster boj s takratnimi trgovci in do danes se je njihov delež kot glavne trgovine ustavil nekoliko pod 20 odstotkov. Po osmih letih se je letos prvič zgodilo, da diskontne trgovine svojega deleža v primerjavi s preteklim letom niso povečale, iz česar bi lahko sklepali, da se je rast diskontov ustavila. Najbolj priljubljen tip trgovine še vedno ostaja supermarket (43 odstotkov), v katerem potrošniki mesečno porabijo največ denarja. Prav tako se kaže ponovni porast manjših trgovin, saj so v zadnjih petih letih pridobile kar devet odstotnih točk in se tako zavihtele na drugo mesto (takoj za supermarketom).

Tudi družbena lestvica vpliva na izbor trgovine

Podrobna analiza družbenega razreda (podatek je sestavljen iz zaposlitve anketiranca in glave družine, dohodka gospodinjstva in izobrazbe anketiranca) nam razkriva zanimivo sliko slovenskega kupca, saj višji kot je družbeni razred, v katerega spada, bolj verjetno je, da pogosteje nakupuje v večjih trgovinah. Posebnost so diskonti, v katere bolj pogosto zahajajo kupci, ki se nahajajo v najnižjem družbenem razredu.

 

O projektu

Trgovinski monitor je mednarodni projekt, ki se v 11 državah izvaja že več kot 10 let. Namen projekta je meritev nakupovalnih navad oseb, ki so zadolžene (oziroma soodločajo) za nakupe v gospodinjstvih.

Anketiranje poteka enkrat letno, in sicer z metodo osebnega anketiranja na domu, velikost vzorca  n = 853. Čas izvedbe terenskega dela je oktober oz. november.

Definicija prodajnih formatov:

1.     Hipermarket – samopostrežna trgovina z vsaj 15 blagajnami.

2.     Supermarket – samopostrežna trgovina z vsaj štirimi, a ne več kot 15 blagajnami.

3.     Diskontna trgovina – omejena izbira, prodaja na paletah.

4.     Manjša trgovina – samopostrežna trgovina z manj kot štirimi blagajnami.

O družbi GfK:

GfK je pomemben in zanesljiv vir informacij o trgu in potrošnikih, ki svojim strankam omogoča sprejeti pravilne odločitve. Več kot 13.000 strokovnjakov kombinira svojo strast do raziskovanja z 80 letnimi izkušnjami, ki jih ima podjetje. To GfKju omogoča, da ključne globalne vpoglede nadgradi z lokalnimi informacijami iz več kot 100 držav. Z uporabo inovativnih tehnologij, GfK velike količine podatkov pretvarja v pametna spoznanja, s čimer naročnikom omogoča, da izboljšujejo svojo konkurenčno prednost ter obogatijo izbiro in izkušnje potrošnikov.

Komentarji