Nasilje v družini

0

Za nasilje je vedno odgovorna izključno oseba, ki povzroča nasilje. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. list RS št. 2008) nasilje v družini opredeljuje, kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oz. upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oz. upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oz. upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov. Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih in drugih okoliščin. Center za socialno delo v primerih obravnave nasilja v družini ravna skladno z:- Zakonom o preprečevanju nasilja v družini ( uradni list RS, št. 16/2008)- Pravilnikom o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini ( Uradni list RS, št. 31/2009)- Zakonom o socialnem varstvu- Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih- Kazenskim zakonikom- Konvencijo o otrokovih pravicah- Zakonu o policiji ( Uradni list RS, št. 110/2003)- Pravilniku o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi ( Uradni list RS, št. 95/2004)Postopek obravnave strokovne pomoči žrtvi nasilja in hkrati tudi strokovne pomoči povzročitelju nasilja izhaja iz določil zgoraj navedene zakonodaje in načel socialnega dela s posameznikom. Ko govorimo o nasilju v družini govorimo nasilju nad ženskami, nad otroki, nad starejšimi, nad invalidi, nad moškimi in o zanemarjanju. Otrok je žrtev nasilja, tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.  Za nasilje je vedno odgovorna izključno oseba, ki povzroča nasilje. Pri nasilju v družini povzročitelj nasilja z nasiljem zlorablja, povečuje svojo moč in nadzira družinske člane, ki imajo manj moči in manjšo možnost zaščite. Odvisnosti, stres, psihično stanje, revščina…ne smejo biti dejavniki zaradi katerih, bi nasilnemu ravnanju zmanjševali težo.Najpogostejše žrtve nasilja v družini so ženske, otroci, ostareli, invalidi. V različnih obdobjih lahko povzročitelj nasilja uporablja različne oblike nasilja. Pri obravnavi posameznega dogodka je nujno potrebno upoštevati zgodovino odnosa in žrtvine odzive. Nasilje v družini pogosto traja dlje časa. Center za socialno delo mora pri obravnavi nasilja v družini delovati z namenom povečanja varnosti žrtve, preprečevanja novega nasilja in motiviranja žrtve za vključitev v pomoč in sprejemanje ukrepov za zaščito pravic in korist žrtve. Center za socialno delo pri tem sodeluje z drugimi organi. Tu velja izpostaviti policijo, nevladne organizacije in druge za žrtev pomembne inštitucije. Center za socialno delo preuči informacijo o zaznanem nasilju v družini in okoliščine posameznega primera. Na podlagi zbranih informacij izdela oceno ogroženosti in oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi. V kolikor se oceni potreba po izdelavi načrta pomoči se le – ta izdela na multidisciplinarnem timu. Na timu so prisotni predstavniki inštitucij, ki se lahko aktivno vključijo v zagotavljanje celovite pomoči in zaščite posamezne žrtve. Na multidisciplinarnem timu je prisotna tudi žrtev. Na timu se na podlagi ocene ogroženosti izdela načrt pomoči žrtvi nasilja. Načrt je seznam aktivnosti in ukrepov za zagotavljanje varnosti žrtve, ki mora biti usklajen z njenimi sposobnostmi in željami. Žrtvi se lahko ponudi tudi umik v varno okolje (Krizni centri za ženske žrtve nasilja in varne hiše). Policija skladno s predpisi, ki urejajo področje policije na prošnjo žrtve zagotovi žrtvi varnost ob vstopu v stanovanjske prostore, v katerih prebiva, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok.   Žrtev sama lahko okrožnemu sodišču v nepravdnem postopku skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode. Ti ukrepi so prepovedi zaradi nasilnih dejanj, prepustitev stanovanja v skupni rabi in stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi.  V kolikor je zaradi nasilja v družini ogrožen tudi otrok, Center za socialno delo za otroka izdela oceno ogroženosti in predvidi ustrezne ukrepe za delo z družino, kot tudi za delo z otrokom. Pravice in koristi otroka imajo pri obravnavi posameznega primera prednost pred pravicami in koristmi vseh vpletenih. V vseh postopkih in ukrepih pomoči otroku morata biti temeljno vodilo otrokov interes in njegova varnost. Cilj dela z otrokom, ki je bil posredna ali neposredna žrtev nasilja je preprečiti nadaljevanje zlorabe, zmanjšati storjeno škodo, zagotoviti okrevanje in omogočiti ustrezen nadaljnji psihosocialni razvoj otroka. Center za socialno delo si mora ves čas v postopku zaščite otroka prizadevati za sodelovanje in vključevanje družine pri odpravi okoliščin in posledic ogroženosti otroka. Center za socialno delo v primeru obravnave nasilja nad otrokom ravna skladno z Zakonom o socialnem varstvu in Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Strokovno delo Centra za socialno delo s povzročiteljem nasilja je usmerjeno v ničelno toleranco do nasilja in zagotavljanje večje varnosti žrtvam nasilja. Center za socialno delo si mora prizadevati vzpostaviti stik s povzročiteljem nasilja, motivirati ga za vključitev v ustrezne oblike pomoči v okviru socialnovarstvenih storitev oz napotitev v programe, ki jih izvajajo vladne in nevladne organizacije. Ukrepe, ki sankcionirajo nasilna ravnanja izreka policija in sodišče. Center za socialno delo Kočevje je v letu 2010 obravnaval 27 primerov nasilja v družini, do konca meseca 2011 pa je bilo v obravnavi 20 primerov nasilja v družini. Katarina Hitikoordinatorica za obravnavo nasilja v družini

Komentarji