Ne avtoceste ne hitre ceste Kočevje-Ljubljana ne bo še… 100 let

0

Že desetletja se govori o avtocestni povezavi Kočevje-Ljubljana. Sicer previdno, a vendar slišno in pogosto. Če smo se že veselili te investicije, ki bi močno olajšala življenje celotni regiji od Velikih Lašč pa do Kolpe, da o tistih, ki se (vsaj) do Ljubljane vozijo vsakodnevno, sploh ne govorimo, pa je očitno čas, da se postavimo na realna tla. Na Ministrstvu za infrastrukturo namreč pravijo, da avtocesta ali hitra cesta za 3. a razvojno os, kamor spada cestna povezava od ljubljanske južne vpadnice na Rudniku, mimo Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja pa vse do mejnega prehoda Petrina, pravzaprav sploh ni predvidena v nobenem izmed načrtov.

Kako je mogoče, da smo vsa ta leta slišali tisoč in eno obljubo glede povezave Kočevja (in še celo hrvaških Delnic) z avtocestno povezavo ali pa vsaj s hitro cesto do slovenske prestolnice, ko pa o tej ideji pristojni državni organ ne ve nič. Poglejmo torej, česa se (če sploh) lahko veselimo pri »3. a razvojna os« projektu. Bomo Kočevci, Ribničani in ostali prebivalci tega področja spet, kot že ničkolikokrat, ostali praznih rok in še naprej držali status manjvrednih, drugorazrednih državljanov?

Cesta Kočevje-Ljubljana NI uvrščena kot samostojni investicijski projekt

Ko smo Ministrstvo povprašali, kaj se je zgodilo z že velikokrat izrečenimi obljubami o avtocesti ali hitri cesti, so odgovorili, da »cestna povezava na 3. a razvojni osi ni bila nikoli opredeljena kot avtocesta ali hitra cesta, niti ni uvrščena kot samostojni investicijski projekt. Gre za nabor ukrepov na obravnavani cestni povezavi, s katero se bo zagotovilo ustrezno kvaliteto storitev, ki bo dajala oporo gospodarskemu in demografskemu razvoju Ribniško-Kočevskega območja in spodbudo čezmejnemu prometu z odročnih območij Gorskega Kotarja in nadalje Kvarnerja.« Ne razpolagajo niti s kakršno koli vizualno prezentacijo ali skico projektov, ki naj bi, kot pravijo, zagotavljali boljšo pretočnost prometa in višjo stopnjo varnosti, hkrati pa tudi ustrezno podporo gospodarstvu in potrebam prebivalcev. Skratka, v načrtu imajo zgolj nekaj minimalnih ukrepov, ki pa ne bodo bistveno izboljšali niti ne skrajšali naše (za marsikoga vsakdanje) vožnje v prestolnico.

Križišča v krožišča…

Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je za cestno povezavo Ljubljana-Kočevje na tretji a razvojni osi predviden en kup ureditev križišč (denimo trenutno montažno krožišče na Škofljici, križišče na Pijavi Gorici za odcep Želimlje, ureditev priključka in avtobusnega postajališča za Smrjene, križišče za Gradišče…), kar nam, po domače, prav nič ne koristi. Nedolgo nazaj so po načrtu »naše« razvojne osi križišče med Šparom in MOL-om v Ribnici spremenili v krožišče, že leta nazaj pa je tudi Kočevje dve križišči spremenilo v krožišči, kar je prav tako narekoval ta načrt. Tudi v Fari naj bi se križišče preuredilo v krožišče, saj naj bi bil projekt oddan v recenzijo lanskega decembra.

In… to je pravzaprav vse, kar se je in kar naj bi se še dogajalo na tretji a razvojni osi glede cestne povezave Kočevje-Ljubljana.

Zaradi tega in onega je projekt nenazadnje že 7 let v mirovanju

Glede obvoznice, ki naj bi potekala na Škofljici pravijo, da je Vlada RS že marca 2013 podala sklep, da postopka priprave prostorskega načrta za obvoznico Škofljica ni mogoče nadaljevati do pridobitve stališča o možnostih ustreznih rešitev Ministrstva za okolje, katerega od leta 2012 pa do danes še vedno ni. Zakaj se v sedmih letih ni pripravil niti en »poskus« priprave prostorskega načrta za obvoznico Škofljica in do kdaj bo še potrebno na le-tega čakati smo vprašali tudi na Ministrstvu za okolje, a odgovora na vprašanje do tiska časopisa še nismo prejeli). Čaka se tudi na rezultate učinka zgrajene štiripasovnice, zato je umeščanje trase obvoznice čez Barje v mirovanju. Obvoznice Velike Lašče, Ribnica in Kočevje pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letih 2013 do 2016, niso prišle v »krog« nadaljnjih usklajevanj. Za leto 2019 je predvideno nadaljevanje aktivnosti v smislu izdelave Pobude in analize smernice za pripravo Državnega prostorskega načrta za obvoznico glavne ceste na območju Ribnice, kot tudi – ločeno – na območju občine Kočevje.

Skratka, na avtocesto ali hitro cesto bodo Kočevje kot največja občina v Sloveniji in ostala mesta na poti do Ljubljane, morala bolj kot ne pozabiti.

Letos se nas je usmilil (vsaj) sneg

Vemo, da je ob (obilnem) sneženju cesta od Kočevja do Ljubljane zelo problematična, saj je neenakomerno splužena in kot taka povzroča obsežne zastoje, ki »prekašajo« celo vsakdanje avtocestne zastoje proti Ljubljani, kjer pa so krivec navadno prometne nesreče in ne »neprevozna« cesta. Ker gre za glavno cesto, je kot taka že razporejena v najvišji možni prioritetni razred in je prva, na kateri se prične odvijati zimska služba. Ker pa gre za prometno zelo obremenjeno cesto (katere stopnja obremenjenosti še raste), izvajalci zimske službe težje izvajajo pluženje. Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da so bili v lanskem letu pregledani in posodobljeni vsi načrti izvajanja zimske službe, torej obhodi vozil, trase, obhodni časi in podobno, ravno zaradi velike gostote prometa, sploh v jutranjih in popoldanskih urah. Pluženje je organizirano po večini z dvema plužnima enotama, ponekod celo s tremi, le med Dolenjo vasjo in Kočevjem pluženje izvaja zgolj Komunala Kočevje.

Še nedolgo nazaj je Kočevsko-Ribniško območje veljalo za slovensko »črno luknjo« brez napredka in upanja za boljši jutri. Zgodba se je spremenila in tako Kočevje kot tudi Ribnica v zadnjih letih napredujeta. Gospodarstvo se razvija, brezposelnost se niža, na obrazih ljudi gre prepoznati večje zadovoljstvo, le glavna, najpomembnejša, edina cesta, ki Kočevsko-ribniško področje povezuje z ostalo Slovenijo bo (za)ostala. Več kot uro (včasih tudi dve,tri…) vožnje za slabih 60 kilometrov… žalostno, a resnično. Ampak, kot si misli marsikateri državni veljak… «za Kočevce/Velikolaščane/Ribničane je čisto v redu…«. Pa ni.

PODPIŠITE PETICIJO!

Situacija, v kateri se nahaja naša celotna regija, vse od Kolpe pa do Velikih Lašč, je porazna. Vedenje države več kot očitno kaže na to, da je za nas enostavno ne briga kaj dosti, ima nas za manjvredne, drugorazredne državljane. Prav vsi konci Slovenije so povezani z avtocestami ali pa vsaj hitrimi cestami, RAZEN naše območje. Zato smo se v uredništvu odločili, da sami sprožimo PETICIJO za boljšo in hitrejšo cesto.

Spremljajte naš portal e-utrip.si in našo Facebook stran Utrip Vaše Občine in že v naslednjem tednu boste lahko podpisali peticijo za ukrep, ki si ga želimo in zaslužimo vsi!

Še nekaj o železnici…

Bratuškova v rokodelskem centru Ribnica.

Na vprašanje Bratovškovi, Ministrici za infrastrukturo, ali bo potniški vlak začel letos res voziti med Ljubljano in Kočevjem, pa Bratuškova odgovarja: »Sem oseba, ki ne želi ničesar napovedovati«. Morda bo ta izjava marsikoga presenetila in poteptala pričakovanja nekaterih županov, ki se že pripravljajo za letošnjo »slovesnost odprtja železne ceste med glavnim mestom in Kočevjem«. Ovira so tudi nivojski prehodi, teh je samo na Ribniškem 27, ki še niso postavljeni, saj trenutno poteka odkup zemljišč za ureditev dovoznih poti do njih. V Grosuplju, Dobrepolju, Velikih Laščah in Kočevju, pa je teh prehodov veliko manj in so povečini vsi urejeni oziroma se urejajo. V okvir ureditve prehodov sodi tudi postavitev sodobne signalizacije, ki bo krmarjenja iz Ljubljane.

N.Š.

Komentarji