Obisk NARODNEGA PARKA RISNJAK na Hrvaškem

0

V torek, 23.10.2012, smo se osmošolci z avtobusom odpeljali na Hrvaško, da bi obiskali Narodni park Risnjak, ki je dobil ime po risu. Med živalskimi vrstami velja za pravo redkost.

V torek, 23.10.2012, smo se osmošolci z avtobusom odpeljali na Hrvaško, da bi obiskali Narodni park Risnjak, ki je dobil ime po risu. Med živalskimi vrstami velja za pravo redkost.

Ob prihodu smo se usedli na teraso in pomalicali. Po pozdravnem govoru gostiteljev smo se razdelili v dve skupini. Naš razred je vodil Dragan Turk, glavni nadzornik v parku Risnjak, ki se je najprej predstavil. Presenečeni smo bili, da tako dobro govori slovensko. Razložil nam je, da se je rodil v Postojni, šolal pa na Hrvaškem. Vesel je bil, da bo lahko ponovno obnovil slovenščino.

Ustavili smo se pred informativno tablo, ki obiskovalce seznani z osnovnimi značilnostmi parka. Izvedeli smo, da je najvišja točka parka vrh Risnjak, ki je visok 1528 m, najnižja pa Kolpska dolina z 280 m nadmorske višine. Narodni park Risnjak, ki se nahaja v Gorskem kotarju, je najbolj gozdnato področje na severozahodnem delu Hrvaške. Goro Risnjak ter področje okoli nje so 15. septembra 1953 razglasili za narodni park, ki se razteza na 6400 hektarih ob reki Kolpi in dviguje čez 1500 m nad morjem.

Po prvih pridobljenih informacijah smo se odpravili po učni poti z imenom Leska. Tla v narodnem parku so apnenčasta in prepuščajo vodo, zato smo lahko opazili kar nekaj vrtač. Najgloblje vrtače, ki je globoka 200 metrov, pa nismo videli, saj se nahaja blizu Snežnika.

Pod nogami nam je šumelo raznobarvno listje, ko smo spoznavali lastnosti parka. V njem veljajo stroga pravila: prepovedano je kampiranje, kurjenje ognja, trganje rastlin in onesnaževanje parka.

Zdelo se mi je, da je v gozdu malo dreves, predvsem so bile opazne bukve, smreke in jelke, prevladovale pa so grmovnice – leske. Presenečena sem bila ob podatku, da so na tem območju zabeležili kar 1148 rastlinskih vrst in podvrst.

Vsa drevesa imajo plitke korenine, saj je plast prsti nad kamnino tanjša. Že ob malo nežnejšem vetru se veliko dreves poruši. Smreke dodatno ogroža še lubadar.

Za trenutek smo se ustavili tudi ob oglarski kopi ter se seznanili, kako so nekoč kuhali oglje. Radovedno smo kukali skozi okna oglarske koče, v kateri so po več mesecev bivali oglarji.

  

Poleg znanja iz zgodovine, geografije in botanike smo pridobili znanje tudi iz zoologije. Na tem področju so prisotni volk, rjavi medved in ris. Gozdarji in lovci živali preučujejo in spremljajo njihove selitve s pomočjo posebnih ovratnic. Poleg teh treh velikih zveri se v tukajšnjih gozdovih zadržujejo tudi lisice, gamsi, srne, jeleni, divje svinje ter razni manjši sesalci (miši, rovke, polhi, voluharice …).

Lovci živali neprestano opazujejo, zato pogosto naletijo na medveda, ki pride tudi v bližino človeških bivališč in povzroča škodo. Težko si je predstavljati, da iz polkilogramskega mladička zraste zver, ki je težka kar 200 kilogramov. V parku pa se le redko vidi ris, ki je izredno plaha žival. Pred letom 1973 so ga iztrebili na področju Slovenije in Hrvaške, nato pa so ponovno naselili tri pare v kočevske gozdove. Od tu se je razširil na območje Risnjaka.

Med ogrožene vrste sodi tudi volk, ki so ga do leta 1980 množično pobijali in je bil že na robu izumrtja. Danes ocenjujejo, da je volkov okoli 200.

Raznolike so tudi številne živalske skupine, kot so ptice, plazilci ter žuželke. Po številčnosti izstopajo metulji, po katerih včasih Kolpsko dolino imenujejo »čudežna dolina metuljev«.

Na tem območju prebivajo raznovrstne ptice, zabeleženih je 114 ptičjih vrst. Posebno pozornost namenjajo dvema vrstama redkih gozdnih kokoši, gozdnemu jerebu, sivemu sokolu in divjemu petelinu, ki med petjem, s katerim privablja samico, nič ne sliši. To izkoristijo lovci, ki ga v tistem času lahko nemoteno opazujejo.

Preučevanje ptic je pokazalo, da se številčna in vrstna sestava ptic skozi leta ni spreminjala, zato lahko trdijo, da park ostaja nespremenjen in se v njem ne poznajo vplivi človeka. Nekaj ptic, ki živijo v parku, je na rdečem seznamu. To pomeni, da so zelo ogrožene.

Naloga lovcev ni samo lov, ampak tudi hranjenje in skrb za živali. Prvič sem videla solnico, ki so jo lovci postavili za živali, in sodobno urejeno opazovalnico, od koder predvsem tuji gostje opazujejo divje zveri.

V tem dnevu sem izvedela in videla veliko zanimivosti. Domov sem se vrnila polna lepih vtisov, ki bi jih naslednjič rada delila s svojimi starši, zato sem se z njimi že dogovorila za ponoven ogled parka Risnjak. Mogoče bomo izbrali zelo mamljivo ponudbo, ki gostom omogoča, da se po učni poti zapeljejo s kočijami ali sanmi.

Vita Krese, 8. b, OŠ Ob Rinži Kočevje

Komentarji