Odgovor dr. Vidmar Romić na izjave na tiskovni konferenci

1
Milena Vidmar Romić, vir: Radio 1

Čeprav sem svojo osebno zgodbo, vezano na mojo odpoved v mesecu februarju 2017 že povedala, ne morem kaj, da se ne bi odzvala na izjave župana Vladimirja Prebiliča in Polone Vidič Hudobivnik, direktorice Zdravstvenega doma Kočevje, ki sta jih podala na tiskovni konferenci dne 13.3.2017.

Za uvod je bilo povedano,da sta zdravnici ( beri Vidmar in Prelesnik ) s svojimi pismi (citiram): »prikazali njune lastne zgolj enostranske, zavajajoče in netočne poglede in tako po nepotrebnem razširili strah in stisko med ljudmi v Kočevju«. Župan in direktorica sta hitela pojasnjevati navedena neskladja in ugotovitve v najinih pismih, pri tem pa zašla s poti, ker sta pri tem zavzela predvsem samoobrambno držo, pojasnjevala, da se končno v javnem zavodu posluje zakonito in najine navedbe in reakcije (beri: podana odpoved in nameravana odpoved) označila za izsiljevanje. Koga?
Predvsem župan se je oprijel svoje misli, da je vzrok mojega odhoda neizvolitev za direktorico, kar seveda ne drži. V svojih izjavah podaja neprimerne odgovore, s katerimi se skuša izviti iz te zgodbe, hkrati pa je jasno, da ne zna ali pa ni zainteresiran jasno odgovoriti javnosti, ki sprašuje samo eno, in sicer »kaj bo z nami pacienti po odhodu zdravnikov?«

Iz mojega prejšnjega pisma za javnost je jasno razvidno, da sem podala odpoved zaradi neprimerne komunikacije direktorice z menoj kot zaposlenim v zavodu in zaradi neenakopravne obravnave in vrednotenja mojega dela v zavodu. Odrekanje soglasja za delo pri drugem delodajalcu, kot je bilo na tiskovni konferenci poudarjeno, nikakor ni razlog za mojo odpoved.
Neizdajo soglasja je direktorica utemeljila z zakonitostjo (citiram): »ker bi s tem kršila zakonitost delovanja in ker s tem ne bi koristili zdravstvenemu domu.« Glede na stanje v slovenskem zdravstvu je delo zdravnikov in tudi ostalega medicinskega kadra pri drugem delodajalcu precej pogost pojav, saj služi tekočemu delovanju zdravstvenega sistema. Seveda je v razvitem svetu navada, da si za opravljeno delo plačan, kar pa je za hinavce dostikrat sporno. Očitno smo v Sloveniji na stopnji razvoja, ko nam je postalo normalno, da je bolje služiti z provizijami in živeti z bonitetami, ter se tako izmakniti davčnemu sistemu. Za delo pri drugem delodajalcu je potrebno pridobiti soglasje delodajalca in po obstoječem zakonu je to možno pridobiti, ko opraviš vse potrebno delo pri svojem delodajalcu. Po trditvah direktorice (citiram): »morajo biti obremenitve znotraj zavoda enakomerno razporejene in samo Vidmarjeva ne dela dodatnega dela…«

Naj pojasnim, da delam v ambulanti s skoraj 2000 pacienti, delam v eni od zdravstvenih postaj (Predgrad) kot vsi preostali zdravniki družinske medicine v našem zavodu, polno sem vključena v pokrivanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, to je delo na urgenci ob svoji redni ambulanti in vključevanje v dežurno službo, kot večina kolegov. V mislih je najbrž imela delo v diabetološkem dispanzerju in v antitrombotični ambulanti, kjer gre za delo z specifičnimi znanji in ga trenutno opravljata dve kolegici. Po opravljenem specialističnem izpitu sedanje direktorice v juniju 2014, sem sama po več letih prenehala z delom v t.i. metadonski ambulanti ter delom z odvisniki, kjer se tudi zahteva specifično znanje. Delo v tej ambulanti je prevzela sedanja direktorica, kar je bilo nujno, če je hotela pridobiti polno zaposlitev v zavodu, ker bi ji sicer po ZZZS pripadalo le 0,5 programa v zavodu (dva in pol delovna dneva), kolikor ga je bilo takrat na voljo za novega zdravnika. Ker je prejšnje vodstvo razmišljalo veliko bolj racionalno in z veliko več empatije do zaposlenih, je z omenjeno prerazporeditvijo dela tako zadržalo mlad perspektiven kader v zavodu in tako omogočilo bistveno bolj kvalitetno delo preostalim zdravnikom v prepolnih ambulantah. Za moje dodatno delo v zavodu je tudi prejšnje vodstvo »izdatno« poskrbelo, saj sem bila od leta 2005 pa do avgusta 2016 strokovni vodja urgence, v času, ko je bilo potrebno urgenco vzpostaviti in postaviti na današnji nivo dela.
Glede na dejstva, da tudi sedanja direktorica in njen pomočnik opravljata dodatna dela pri drugem izvajalcu in da mi je bilo osebno in tudi na skupnem sestanku sporočeno, da se bodo v bodoče soglasja za delo podeljevala individualno, je jasno, da je pri meni izdaja soglasja pogojena z osebno noto. Zanimivi ukrepi, glede na naštete obremenitve večine zdravnikov, mar ne?
Naj dodam, da je delo zame bilo in bo vrednota. Zato s polno odgovornostjo delam tudi dodatna dela pri drugem izvajalcu, za kar prejemam plačilo in seveda plačujem ustrezno višje davke. Kolikor mi je znano, tudi župan opravi obilico dodatnega dela pri drugih izvajalcih poleg svojega rednega dela na fakulteti za družbene vede in je za to ustrezno nagrajen. Ne vem, kaj bi bilo lahko tukaj spornega, saj je velik strokovnjak na svojem področju in je vedno pripravljen deliti pridobljeno znanje in izkušnje, kjerkoli je to potrebno in za kar je po podatkih Ajpesa tudi primerno plačan. Zato se toliko bolj čudim njegovim izjavam, da podpira neizdajo soglasja in da me je nehal podpirati v trenutku, ko je izvedel za moje dodatno delo preko s.p. Po najavljenih odhodih zdravnikov iz ZD Kočevje, se bo tudi v našem zavodu pojavila potreba po dodatnem delu kolegov iz drugih zavodov, ki bodo potrebovali soglasje svojega delodajalca. Glede na preobremenjene ambulante slovenskih zdravnikov potemtakem nihče ne bo dobil soglasja, ker bodo s tem vsi zavodi kršili zakonitost in tako posledično ne bo mogoče nadomeščati manjkajočih zdravnikov v našem zavodu ali pa bodo lahko v našem zavodu delali in »služili« samo zasebniki, ki soglasja za delo ne potrebujejo.

Na tiskovni konferenci je direktorica tudi dodatno močno negativno predstavila moje stališče do dela na zdravstveni postaji Predgrad, kjer delam že nekaj let poleg svoje ambulante. Moje stališče temelji na statistični analizi dela na postaji, za obdelavo katere sem bila naprošena s strani občinske uprave. Zaključek analize je, da je delo na tej postaji daleč od racionalnega za zavod oz. daleč od kvalitetne oskrbe prebivalcev na tem področju. V omenjeno postajo gravitira izredno majhno število ljudi (75 zdravniških kartonov), od tega skoraj polovica le teh spada pod okrilje ZD Črnomelj, vendar jim je Predgrad geografsko bližje. Skoraj 80% storitev na tej postaji je administrativne narave (pisanje e- receptov »na daljavo«, napotitve na sekundarni nivo…). Zato je tudi občinska uprava sprevidela potrebo po reorganizaciji dela v tej ambulanti in ponudila rešitev, ki bi pomenila bistveno višjo kakovost obravnave teh ljudi, in sicer z organiziranim občinskim prevozom, kar pa na žalost še ni zaživelo. Zaskrbljujoča je direktoričina zloraba mojega stališča in izenačitev kritičnega stališča za zavračanje dela.

Zloraba osebnih stališč zaposlenih s strani vodstva je ravno tako zaskrbljujoča, kot »zatemnitev« strani na facebooku, kjer so prizadeti ljudje izražali svoje videnje in kritike do trenutnih dogodkov. Torej, če nisi z nami, te ni, pravijo vladajoči. Le kdo se je prestrašil dogodkov, ki jih je sprožila odpoved zdravnika? Naj povem, da sama nisem uporabnica tega družbenega omrežja, so pa na žalost ali na srečo moji pacienti. Presenetilo me je, kako pronicljivo ljudje razmišljajo, kako realno razumejo probleme in kako zelo spremljajo naše delo. Tudi vašega, gospod župan!
Župan je osebno močno prisoten na tem omrežju, predvsem v predvolilnih kampanjah in ravno zato me čudijo njegove izjave, češ da se izkorišča ta oblika komunikacije med ljudmi za rušenje legitimno izvoljenega vodstva v ZD Kočevje in da (citiram) : »100% ne bom dovolil, da bo zavladala ulična demokracija na Kočevskem«. Gospod župan, ulična demokracija ne bo odstavila zdravnika ali direktorja, bo pa lahko odstavila župana. Ker vemo, da gospod župan ni ravno blizu »malemu« človeku, naj mu sporočim, da je ta »ulica« volilno telo.

Nekako ne morem mimo nekaterih izjav župana in direktorice (citiram): »da je izguba privilegijev nekatere, do katerih niso imeli pravice, močno vznemirila«. Ali to pomeni, da sem bila pod prejšnjim vodstvom privilegirana? Nikakor ne, saj sem delala vedno enako ali več od ostalih, kar velja tudi za dr. Prelesnik. Razlika je samo v tem, da je prejšnje vodstvo delo zaposlenih cenilo in ga tudi ustrezno nagrajevalo.

Nikakor ne morem tudi mimo izjave župana (citiram): »Na tem planetu je vsak zamenljiv, tudi ameriški predsednik , kar pa nekateri težko sprejmejo.« Mislim, da predvsem pacienti to izjavo težko razumejo kot duhovito, saj se zavedajo, kaj za njih pomeni delo zdravnika in kako pomemben je način njihove oskrbe. Odnos zdravnik- bolnik temelji namreč predvsem na zaupnosti in empatiji. Pacienti zdravniku zaupajo svojo največjo vrednoto, to je zdravje, ki ga ne moreš kupiti z nobenim denarjem. In samo kdor ne razume tega razmerja kot takega, lahko s takšno lahkoto govori o zamenljivosti zdravnika, in to vsakega, ne samo mene. Pacienti niso in ne smejo biti samo številke in statistični podatek, ki se jih uporablja za pridobivanje programov, za prestavljanje po ambulantah ali za ocenjevanje nekega dela. Zaslužijo si zdravnike, ki živijo z njimi tudi na ulici, izven svojih ordinacij. Kar pa župan in še kdo nikakor ne morejo doumeti, ker jim taki odnosi niso lastni.

In nikakor ne morem sprejeti še ene županove izjave, (citiram): »da bi se morali zdravniki v skrbi za paciente ravnati po Hipokratovi prisegi in ne s svojimi potezami vznemirjati paciente.« Kar pomeni, »zakaj je dala odpoved, če ji je toliko za paciente.« Ne pustim si vzeti veselja do dela in do pravice, da rada hodim v službo. Upam, da bom v drugem okolju ponovno rada zdravnica, saj sem prisegla Hipokratu, za nekatere pa je očitno zveličavnejši Hipokrit.

Ko poslušaš izjave župana in direktorice, kako poudarjata zakonitost, dobiš občutek, da nista ravno prepričana v svoja dejanja in zategadelj tako poudarjata zakonitost delovanja. Za presojanje zakonitosti prejšnjega vodstva nista poklicana niti župan, niti direktorica, ampak nadzorne inštitucije zavoda in države, ki so nekaj desetletij to izvajale in ni bilo ugotovljenih večjih odklonov v smislu zakonitega delovanja zavoda.
Kot »star kader« in zato dobra poznavalka dela javnega zavoda z vso odgovornostjo lahko trdim, da v ZD Kočevje še nikoli ni bilo toliko sumov o nepravilnostih, kot jih je v zadnjega pol leta. Začne se pri sprejemanju (ne) ustreznega kadra na razpise in da je na določena delovna mesta razporejen kader, ki ni ustrezno izobražen za delo, ki ga opravlja. Grobe kršitve so zaznane tudi pri kršenju dolžine delovnega časa in časa do počitka. Pojavljajo se kršitve pri sklepanju pogodb zavoda s subjekti, pri katerih prihaja do konfliktov interesa. Tudi razlaga delovnih izkušenj po 6. členu Zakona o javnih uslužbencih je še en lep primer »zakonitosti«. Po tem zakonu je delovna izkušnja tudi čas pripravništva, tako, da bo naša specializantka ravnokar imela pogoje za kandidaturo za direktorja, namreč pet let delovne dobe in s tem delovnih izkušenj. Zato lahko tako » zakonitost » preimenujemo v moralno odgovornost odgovornih kadrovnikov.
Trenutni dogodki v ZD Kočevje kažejo, kam pripeljejo nadutost, pomanjkanje osnovnega bontona in nesposobnost komuniciranja na višjem etičnem nivoju, zapakirano v »všečno zakonitost«.

Torej, srž problema ni v užaljenosti neke zdravnice, ker ni bila izvoljena za direktorico in ker so ji bili odvzeti privilegiji in zato »maha« z odpovedjo in s tem grozi vodstvu zavoda. Da temu ni tako, sem že večkrat pojasnila. Srž problema je v neprimerni komunikaciji vodstva zavoda in v popolni apatiji župana, saj se v svojem ogledalu nezmotljivosti ne zaveda kam vodi prihajajoča situacija. Moja obljuba ob odhodu iz občinske politike, da o tem ne bom govorila, je z županovo verbalno inkontinenco izgubila smisel. Prebivalci pričakujejo od politike, da usmerja delovanje javnih zavodov, za katere je tudi neposredno odgovorna. Zato ni na mestu sprenevedanje župana, da v delovanje tako pomembnega zavoda ni vpleten. Seveda je in tudi bo, saj ima v svetu zavoda štiri svoje predstavnike, kar pomeni večino.

Še enkrat naj povem, da se umikam zato, da ohranim svojo integriteto, tako strokovno kot osebno. S tem dejanjem nič ne zahtevam, nikogar ne ogrožam in nikogar ne rušim. Žal odgovorni niso zaznali pomembnosti sožitja mladih in starih v neki sredini, kar v razvitem svetu pomeni zmagovito kombinacijo modrosti in svežine. Žal so se odgovorni na nastalo situacijo odzvali zgolj z preštevanjem glasov različnih anket in s sklicevanjem tiskovne konference. Kar pa žal ne prinaša ustreznih rešitev za paciente, ki bi tudi njim morali biti edina skrb. Ker sama ne bom sklicala tiskovne konference, na kateri sem bila obravnavana kot glavni akter in ker nisem prisotna na družbenih omrežjih, sem si preko javnega pisma medijem drznila vzeti čas in prostor, da spregovorim in odgovorim na podane očitke in obsojanja nadrejenih. Kajti drugačna komunikacija s predstavniki zavoda in ustanovitelja ni možna.
Vaša prizadetost ob tem, gospod župan, je v primerjavi z prizadetostjo pacientov nepomembna. Zato se je »zgodila ulica«. Kajti ulica so ljudje z imenom in priimkom in če ti zaznajo, da nekaj ni v redu, potem želijo to povedati. In če pri tem zatajijo utečeni komunikacijski kanali preko predstavnikov, izvoljenih v organe občine ali zavoda, potem to povedo na »ulici«, preko družbenih omrežij. Politika, ki se oddalji od ulice in ljudi, nima prihodnosti.

Milena Vidmar Romić dr.med.spec.druž.med.

Komentarji