Odgovor Milene Vidmar, dr. med., spec. druž. med. na članek »Intervju: Dr. Vladimir Prebilič«, objavljenem na spletnem portalu e-utrip.si, dne 3. 6. 2019

0

V skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih objavljamo odgovor »Intervju: Dr. Vladimir Prebilič«, ki ga zahteva Milena Vidmar, dr. med., spec. druž. med. Prispevek ni lektoriran in je objavljen v obliki, v kakršni smo ga prejeli.

Ni me lahko presenetiti, pa vendar me preseneča županova vztrajnost v izjavah na račun nas, bivših zaposlenih v zdravstvenem domu Kočevje, kot tudi njegovo razmišljanje o slovenskem zdravništvu nasploh. Od prvih odhodov kadra iz ZD Kočevje (od mojega je minilo že več kot dve leti), ves čas poslušamo županovo razpredanje na temo odhodov zdravnikov.
Čeprav smo o razlogih odhoda odhajajoči podali že kar nekaj izjav in pisnih prispevkov za javnost, župan še vedno ostaja zvest (svoji) teoriji zarote o odhodih. Ta intervjuju se sicer bere, kot da obstaja štetje pred Prebeličem in štetje po njegovi izvolitvi leta 2010, pred njim naj ne bi bilo po njegovih besedah narejenega praktično nič. Zanj tudi za kočevsko zdravstvo ni bilo narejenega dosti, do trenutka, ko se je on aktivno vključil v organizacijo zdravstvenega doma.
V žaru vsevednosti, pompoznosti in populizma je podal na račun kočevskega zdravstva kar nekaj izjav, ki ne pijejo vodo. Temu smo včasih rekli laži. Zato se bom teh tudi dotaknila.


V ZD Kočevje je bilo do leta 2016 (menjava vodstva) zaposlenih toliko zdravnikov, kot jih zahteva in plača zavarovalnica, tako da so vse obremenitve, ki jih je zdravnik imel (in jih še vedno ima) pravzaprav pričakovane in veljajo za vse zdravstvene domove tega ranga. Organizacijo dela namreč določa ministrstvo za zdravje. Zdravnik opravlja redno delo v okviru 40-urnega tedenskega delavnika, ob tem se mora vključevati še v 24- urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar pomeni vključevanje v dežurstva in pripravljenost. Za svoje redno delo smo kot javni uslužbenci razporejeni v razrede, ki ti jih prinaša izobrazba in napredovanja. Vsa dodatna dela (dežurstva, pripravljenost, prireditve, podaljšan delavnik…) pa se izplačujejo v nadurah, ker tak način obračunavanja velja za celo državo. Dežurstva, ki se opravljajo po podjemni pogodbi in niso prikazana kot nadure, pa očitno župana ne bolijo. Tak način dela se izvaja še danes v ZD Kočevje. Delo zdravnika v primarnem zdravstvu traja občasno tudi nepretrgoma 32 ur (24-urno dežurstvo in nadaljevanje 8-urnega dela v ordinaciji). Tako so nadure predvidljive in v vseh primerljivih okoljih identične. Za opravljeno delo smo dobili tudi plačilo, ki je določeno glede na delovno mesto.
Kar se tiče izjave župana:
»Zdravnice, ki so odšle, so praktično pred tem, da dosegajo starostno upokojitev oz. privilegije….«, pa kaže na županovo nepoznavanje pokojninskega zakona. Pokojninski zakon velja tudi za zdravnike, tako da smo zdravnice, ki smo odšle, še daleč od upokojitve. Mogoče je za profesorja na FDV ju v veljavi kakšen drug zakon. Res smo dopolnile 55 let, ko lahko odklonimo delo v dežurstvu, nikakor pa ne dela v 24-urnem neprekinjenem zdravstvenem varstvu. Najmanj polovico dežurstva v ZD Kočevje še vedno izvajajo kolegi in kolegice starejši od 55 let.
Naravnost žaljiva pa je izjava o naši izobrazbi:
»Pazite, oni so končali faks, pa imajo 58. Plačilni razred. Jaz, ko bom končal kariero kot akademik, bom prišel v ta plačilni razred, v katerem so oni danes- z diplomo, torej z končanim faksom, ne pa z doktoratom.« Gospod župan je diplomiral na filozofski fakulteti, študij traja 4 leta. Zdravniki smo diplomirali na medicinski fakulteti, kjer študij traja 6 let in po diplomi pridobili naziv doktor, ki se piše za imenom in priimkom. Gospod župan je nato še doktoriral, študij traja še dodatni dve leti in pridobil naziv doktor znanosti, ki se piše pred imenom in priimkom. Zdravniki pa smo po diplomi opravili še specializacijo, ki traja dodatna 4 leta in ob tem pridobili še naziv specialist. Tudi županova izjava o plačilnih razredih je neresnična, javni uslužbenec v Sloveniji namreč ne more imeti višjega plačilnega razreda kot 57 razred. Očitno ima ambicijo končati kariero kot akademik, ampak trenutno po razpoložljivih podatkih to še ni. Akademik je v Sloveniji tisti, ki je član Akademije znanosti in umetnosti in je to častni naziv. Tudi županova plača na FDVju ni slaba za delo, kot ga navaja v intervjuju (dva ali tri dni na teden, od 12.-16.ure), ostalo pa opravi po mailu ali telefonu. Dodatna obremenitev so mu pa razni dogodki in prireditve, ki nikakor niso primerljivi z našim delom v ambulanti ali na terenu. Njegovi dodatni zaslužki (supervizor) pa vendarle močno prekoračijo naše »bajne« plače.
Pa nadaljujmo z »netočnostmi«. Tudi sledeča županova izjava je netočna:
»Zavod je opravil notranjo raziskavo javnega mnenja, kdo od teh kandidatov je najbolj sprejemljiv za zaposlene v zdravstvenem domu. To anketo so mi pokazali in po tej anketi je dobila sedanja direktorica 70% glasov.« Anketa se nanaša na tri kandidatke za direktorico pred volitvami. V mojem spominu so bili rezultati ankete nekako takole: Vidmar cca 14 %, Rako cca 43% in Vidič cca 45 % (razlika med njima je bila le nekaj glasov). Kljub odstopu dr. Rako od nadaljevanja kandidature, se anketa ni ponovila. Zakaj župan vztrajno navaja napačen izid ankete, ve on sam.
Veliko govori tudi o prihodu novih mladih zdravnikov. Še ena županova izjava:
»Imamo tudi tri ali štiri ljudi iz ribniško –kočevskega konca, ki so praktično pred koncem študija in z njimi že govorimo o tem, da bi prišli delati v Kočevje«. Novo vodstvo je vendar takoj po nastopu, že jeseni 2016 ukinilo štipendije dvema študentkama medicine, ki sta domačinke. Ena od njiju je medtem že končala študij in ni dobila službe doma, torej v ZD Kočevje. S kakšno popotnico so odpravili našega štipendista- zobozdravnika in domačina na začetku kariere, pa smo lahko prebrali v tem istem časopisu. Zaposlovanje zdravnikov v zadnjem letu ravno tako ne kaže namere zaposlovati mladih ljudi in iz domačega okolja. Verjetno je vodstvo zavoda tudi pri teh kadrovskih ukrepih uživalo podporo župana.
O izjavi:
»Med prvimi stotimi najbogatejšimi Slovenci je 99 zdravnikov«, pa ni vredno izgubljati besed. Saj vsak povprečno razgledan Slovenec, ki kdaj prebere kakšen časopis, pozna to lestvico in ve koliko je na njej zdravnikov.

Ne glede na vse izjave, ki si jih je privoščil v zadnjih treh letih, nisem pričakovala, da bodo njegova glavna tema še vedno nekdanji zaposleni zdravstvenega doma. Pričakovala bi, da se bo razgovoril o dosežkih v ZD Kočevje pod novim vodstvom. V zadnjih dveh letih (po menjavi vodstva) je iz ZD Kočevje odšlo 11 zaposlenih, od tega 6 zdravnikov (štirje domačini). Plače niso bile razlog, saj povsod sledijo plačnemu sistemu za javne uslužbence in lahko župan preneha opletati s tem argumentom. Sem Kočevka, živim v Kočevju in večino svojega časa preživljam v Kočevju, tako da lahko govorim o »moji kočevski«, ki nikakor ni samo županova, kakor dobi človek vtis ob branju njegovih izjav. Prav zato, in tudi sicer upam, da se bodo županove diskreditacije (pomen besede: uničenje ugleda nekoga) in blatenje mene osebno in mojih bivših sodelavcev končno prenehale. Hvala bogu so merilo moje strokovne uspešnosti in moje človečnosti odzivi mojih pacientov, kar edino šteje. Je pa župan pravilno ugotovil, da zamenjati osebnega, celo družinskega zdravnika ni prijetno in niti najmanj enostavno.To je problem s kateri se srečujejo mnogi Kočevci in nimam vtisa, da je hotel njihovo zaskrbljenost z nanašalnimi izjavami pomiriti. Profesorju in pedagogu, ki prejema visoke ocene za svoje delo in doktorju znanosti, ki naj bi bil zavezan k visokim etičnim načelom, pritiče komunikacija s svojimi občani na višjem nivoju in s preverjenimi dejstvi, kar pa ni zaznati v dotičnem intervjuju. Prešeren je že davno vedel, kaj pomeni reklo: Le čevlje sodi naj kopitar.

Milena Vidmar Romič, dr.med. spec. druž. med.

Komentarji