V skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih objavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom Reševanje romske problematike v Kočevju na račun občanov, ki ga zahteva Občina Kočevje. Prispevek ni lektoriran in je objavljen v obliki, v kakršni smo ga prejeli.
“Odgovor občinske uprave na članek Reševanje romske problematike v Kočevju na račun občanov, objavljen na portalu www.e-utrip.si dne 1. 2. 2019:
Kljub temu, da je avtor na koncu članka z naslovom Reševanje romske problematike v Kočevju na račun občanov poudaril, da ne gre za nestrpni članek, pač pa zgolj za predstavljanje dejstev in problemov, ne moremo mimo tega, da je članek zavajajoč in ni objektiven. Romi in migranti so postali zelo hvaležna tema za vzbujanje vznemirjenja in sovraštva med večinskim prebivalstvom. Seveda je romska tematika polna izzivov in je izjemno kompleksna, a potrebno se je spoprijeti s tem in poskušati stanje, ki je posledica več desetletnega zanemarjanja, popraviti.
Dejstvo je, da so se romska naselja najbolj razširila sredi in koncem devetdesetih let. Kljub temu, da so se gradnje dogajale brez ustreznih dovoljenj, se od takrat pa vse do leta 2014 občina nikoli ni odzivala s prijavami. A v prejšnjem mandatu se je stvar spremenila. Poleg vseh ostalih aktivnosti smo na Občini Kočevje v mandatu 2014 – 2018 zoper črnograditelje v romskih naseljih podali 11 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj protipravnega zavzetja nepremičnine (t. i. črna gradnja ali uporaba zemljišča kot naravne vrednote) ter ravno toliko prijav inšpekcijskim službam. Opozoriti velja še enkrat, da prej občina takih aktivnosti ni izvajala. Ravno v marcu 2019 bo potekal glavna obravnava na sodišču v zvezi z eno od teh prijav. Zato je očitek, da gradnja »na črno« za Rome ni kazniva, zavajajoč in namenoma vzbuja vznemirjenje pri večinskemu prebivalstvu. Sprožili smo tudi tožbo na upravnem sodišču proti Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi samovoljnih prijav prebivališča Romov na zemljišču v lasti občine brez soglasja lastnika, oz. nam MNZ ni priznaval statusa stranke v postopku. Tožbo smo dobili in sedaj imamo malce več možnosti pri odločanju o kraju prijave Romov. Zato očitek v članku, da Občina Kočevje s takšnim ravnanjem odobrava nelegalna naselja in črno gradnjo ter da v vseh teh letih ni naredila nič, da bi preprečila tovrstna nelegalna ravnanja, ne drži.
Tudi manipulacija z zneski, torej da je Občina Kočevje namenila več kot 108.000,00 € za ureditev in reševanje trajnih bivanjskih razmer Romskih družin, je več kot očitna. Bralec v članku zlahka prezre podatek, da je ta znesek za obdobje desetih let. Če to razdelimo, ugotovimo, da je iz te postavke šlo za Rome cca 10.800 € na leto. Preko prijav na razpise so ta sredstva dobili najbolj potrebni – tisti, ki so izpolnjevali pogoje. Cilji takšnih razpisov so vedno bili izključno pomoč najbolj potrebnim, zmanjševanje romskih naselij ter boljše integracije posameznih družin. Tudi če znesek 257.420 € razdelimo na 10 let, dobimo 25.742 € na leto, kar za populacijo cca 700 Romov, kolikor jih po ocenah prebiva v občini, ni ravno veliko.
Splošne razmere v romskem naselju Trata, pa tudi v drugih naseljih, so v večini slabe, slabše kot so kjerkoli drugje. Kdo je za to kriv pustimo ob strani, saj je ključno energijo usmeriti v reševanje izzivov. Večina objektov je slabih in v notranjosti pogosto nimajo vode in tako tudi ne sanitarij. Omenjene razmere seveda zelo pripomorejo k temu, da je integracija Romov slaba in se težave le stopnjujejo.
Glede nakupa stanovanjske hiše, ki jo avtor navaja v članku je potrebno vedeti, da se ta nepremičnina nahaja v industrijski coni, v neposredni bližini romskega naselja Trata. Občina je, iz razlogov pomoči najbolj potrebnim, zmanjševanja romskih naselij ter boljše integracije posameznih družin, to hišo kupila in objavila razpis. Na razpisu je bila uspešna družina, ki je prej živela v romskem naselju sredi industrijske cone, v leseni, dotrajani baraki, brez elektrike in tudi brez vode. Torej družina, ki je nujno potrebovala boljše življenjske pogoje. Razmere družine spremljamo in kažejo se znaki hitrejše integracije. S tem smo dosegli dvoje: zmanjšali smo Romsko naselje in poskrbeli za boljšo integracijo ene družine, ki redno plačuje najemnino, (ki je subvencionirana) in ostale stroške.
V preteklem mandatu smo odstranili en objekt v romskem naselju Željne in štiri na Trati. Res je, da so Romi po naseljih gradili tudi nove, za kar pa smo zoper črnograditelje dosledno podajali kazenske ovadbe in prijave inšpekcijskim službam.
Glede gospe, za katero avtor navaja, da se je zaradi nevzdržnih razmer s sosedi Romi morala izseliti iz Kočevja, naj pojasnimo, da smo se takoj, ko smo izvedeli za omenjen dogodek, odzvali in poskušali pomagati pri ureditvi razmer. Tako na Policijski postaji Kočevje kot pri Romski družini smo dobili zagotovila, da se gospa lahko vrne domov in bo poskrbljeno za njeno varnost, a tega žal ni storila. Želela je, da bi občina njeno stanovanje zamenjala s kakšnim drugim, a ustreznega stanovanja ni bilo na razpolago. Seveda stanovanja tudi ni moč zamenjati kar tako, kajti za vsak tak postopek je potreben ustrezen razpis, na katerega se lahko prijavi vsakdo. Tako občina ne more zagotoviti, da bi ravno tej gospe lahko stanovanje zamenjala, četudi bi takšno možnost imela, a je nima.
To so nujni odzivi na članek, ki po našem mnenju ni bil napisan objektivno, temveč z namenom še bolj vzbuditi nestrpnost in sovraštvo med večinskim in romskim prebivalstvom ter diskreditirati vodstvo občine. Odnosi med Romi in večinskimi prebivalci niso na ustreznem nivoju, članek pa zagotovo ni pripomogel k urejanju le-teh.”
Občinska uprava Občine Kočevje